Prvi julijski petek, 4. julija 2025, bo tako ob 19. uri pri frančiškanih na ljubljanskem Tromostovju maša za uspeh beatifikacije Božje služabnice Antonije Premrov (1912–1949) oziroma sestre Karmele, ki je pred 2. svetovno vojno vstopila v Družbo Marijinih sester čudodelne svetinje. Z orglanjem in petjem pri maši je spodbujala versko življenje v Cerknici, zato so jo januarja 1949 udbovci po večdnevnem zverinskem mučenju in posiljevanju ubili in vrgli v jezero.

Somaševanje bo vodil kaplan iz Cerknice

Somaševanje pri 16. od tridesetih maš na zaporedne prve petke za slovenske mučence, žrtve komunizma, bo vodil Janez Žerovnik, kaplan iz Župnije Cerknica, v kateri se je Antonija Premrov rodila in bila umorjena. Pel bo Mešani pevski zbor Župnije Cerknica pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Simone Lekšan. S pesmijo bo mučenko predstavil Gregor Čušin, uvodoma bo zbrane pozdravila Romana Bider iz Vseposvojitve. Bogoslužje bo mogoče spremljati tudi na Gold TV ali TUKAJ.

Kdo je bila s. Karmela?

Kdo je bila s. Karmela? Rodila se je 12. junija 1912 v Martinjaku pri Cerknici in pred 2. svetovno vojno vstopila v samostan Vincentinum v Ljubljani in se tam usposobila za bolniško sestro ter se glasbeno izšolala. V samostanu je ostala do njegove ukinitve spomladi 1947, ko je bila Antonija Premrov odpuščena iz službe v Šlajmerjevem domu (ki so ga vodile Marijine sestre), kjer je delala v sanatoriju.

Organistka in vodja zbora

Starši so ji predlagali, naj se vrne domov. Prišla je revna, celo brez civilne obleke. Sicer je šivala, toda zgolj obleke za samostan, zato se je v Grahovem naučila šivati tudi druge obleke, celo moške. Ker tedaj v cerkniški župniji ni bilo organista, je na prošnjo takratnega župnika prevzela mesto organistke in vodila številčen pevski zbor.

Priljubljenost je bila zanjo usodna

Mnoge je k sodelovanju privabila ravno sestra Karmela. Zbor je oživljal mašna bogoslužja in močno poživil versko življenje v župniji, v njem so bili povečini mladi in ker je bila nova organistka, ki je imela za glasbo in petje prav poseben talent, zelo priljubljena, je bil zbor zelo uspešen, zanjo pa je bilo to »usodno«.

Ugrabljena 14. januarja 1949

Kot je TUKAJ po pripovedovanju svojcev in prijateljev zapisal kronist povojnega obdobja Ivo Žajdela, je Udba Antonijo Premrov oziroma s. Karmelo iz Martinjaka ugrabila 14. januarja 1949, umorjeno pa so jo našli pod domačo vasjo na obrobju Cerkniškega jezera. Udba je truplo odpeljala in ga svojcem ni vrnila.

Na hišo metali kamenje

Bila so povojna leta s še ne izdivjano komunistično revolucijo, nabito z nasiljem, kar je občutila tudi s. Karmela. Za božič leta 1948 ji je denimo nekdo skril partituro in ko je želela igrati pri maši, je ni bilo nikjer. Že prej, v noči na 1. november istega leta, so domači aktivisti na hišo metali kamenje in jo želeli tako zastrašiti.

Petkove pevske vaje

V začetku leta 1949 je Antonija živela doma, včasih tudi v župnišču. Ko ji je župnik Horvat mimogrede omenil, da je na Gorenjskem izginila neka ženska, jo je novica zelo prizadela. Bližal se je 14. januar 1949. Pevske vaje so bile ob petkih. Tistega večera so šli iz Dolenjega Jezera na vaje v Cerknico trije fantje in dve dekleti.

Za njo se je izgubila sleherna sled

Antonija je bila običajno tam prva, takrat pa so bila okna sobe, v kateri so imeli vaje, zatemnjena. Župnik Horvat jim je dejal, naj gredo domov, ker Antonije ni. Takrat se je za njo izgubila sleherna sled. Ljudje so govorili: ali je pobegnila čez mejo, čemur tisti, ki so jo poznali, niso verjeli, ali pa so jo umorili.

Sosed med košnjo zadel v obleko

Njeni svojci so mislili, da je zaprta na Udbi v Postojni, in so ji tja tudi nesli obleko, a so jim rekli, da je tam ni, češ da je emigrirala v Trst, tudi na milici v Cerknici so dejali, da o primeru ne vedo ničesar. Poldrugo leto po izginotju, avgusta 1951, pa je sosed Ludvik Žnidaršič kosil na svojem travniku na obrobju Cerkniškega jezera, pod Martinjakom, ob strugi Žerovniščnice.

Svojci potrdili, da gre za Antonijo

S koso je zadel v obleko in med trstičjem našel ostanke trupla. Sluteč, da gre za izginulo Antonijo Premrov, je nemudoma obvestil domače, ki so si šli truplo ogledat in potrdili, da gre res za Antonijo. Spoznali so jo po verižici, po delih plašča, ki je imel z usnjem obrobljene žepe, po zobovju in še po drugem.

Ostanke trupla odpeljali neznano kam

Toda milica je svojcem takoj, ko je izvedela za najdeno truplo, preprečila odvoz in pokop. Dan pozneje pa so pozno popoldne z avtomobilom prišli ljudje v belih haljah, ostanke trupla pobrali in jih odpeljali neznano kam. Na udbovskih uradih so odgovarjali različno: da to ni bila Antonija, temveč nek umrli partizan ali pa neka ženska z Jesenic, ki se ji je zmešalo in je tam končala med blodenjem.

Miličnik zahteval kos plašča

Nekateri, kot je izvedel in zapisal Ivo Žajdela, pravijo, da so Antonijino truplo pokopali na postojnskem pokopališču, drugi pa, da so jo odvrgli neznano kam. Kmalu po odvozu posmrtnih ostankov se je na domu pokojne v Martinjaku oglasil miličnik, ki je zahteval odtrgani kos plašča in ga odnesel.

Motiv umora

Kakšen je bil motiv umora? Bržkone jih je motilo vitalno versko življenje v župniji. Antonija Premrov oziroma sestra Karmela, kot so ji vsi rekli, je bila namreč popolnoma nepolitičen človek. Bila pa je sposobna organistka in voditeljica uspešnega cerkvenega pevskega zbora, ki je združeval številne mlade.

Kdo so bili morilci?

Kdo so bili morilci? Po pripovedovanju je Antonija tisti večer prišla iz Martinjaka do prvih hiš v Cerknici, kjer so jo pričakali z avtomobilom. Pokojni Malnarjev France je baje videl, kako so jo porinili vanj. Govori se, da so jo hudo mučili, jo onečastili in odvrgli na jezeru. Ko je izginila, je imela pri sebi torbico, ki so jo baje nato videli pri nekom drugem.

Zarota molka

Kdo je umor zasnoval in kdo ga je izvedel, sta bili dve nalogi, ki sta stali pred občinsko komisijo, ki pa ob zaroti molka ni mogla nič ugotoviti. Tik pred volitvami leta 1990 je prišel nek nekdanji udbovec pokojničine svojce na dom vprašat, ali se bodo zdaj maščevali, je po pripovedih sorodnikov in znancev še zapisal Žajdela.

Mučenka

Gospa, ki je s. Karmelo osebno dobro poznala, je povedala: »Ubili so jo, da bi uničili petje in sodelovanje pri maši ter s tem onemogočili versko življenje, da bi vera čim bolj opešala. Veste, take smrti je umrla, da je mučenka.« Eden od mučiteljev, ki so jo več dni mučili in do skrajnosti poniževali, je pozneje priznal, da ga oči mrtve sestre nenehno spremljajo.