Napovedan ameriško-ruski vrh je preklical ameriški državni sekretar Antony Blinken. Se pa bodo danes na kriznem vrhu v Bruslju sestali voditelji članic EU, med njimi slovenski premier Janez Janša. Razpravljali bodo o razvoju dogodkov po ruskem priznanju neodvisnosti separatističnih regij Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine, poroča STA.

Iz Bruslja bo Janša odpotoval še v Kijevo, kjer se bo srečal s premierjem Denisom Šmigalom in predsednikom Volodimirjem Zelenskim. V luči agresivnih potez Rusije do Ukrajine se je predsednik slovenske vlade danes na delovnem pogovoru sestal s predstojniki pristojnih institucij, s katerimi so ocenili zunanjepolitična, varnostna in kibernetska tveganja za Slovenijo.

Slovensko zunanje ministrstvo pa je včeraj na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika v Ljubljani Timurja Ejvazova, kateremu je namestnik političnega direktorja na MZZ Bogdan Batič veleposlaniku prenesel odločno nasprotovanje Slovenije ruskim potezam. Prav tako je na zagovor ruskega veleposlanika v državi pozvala nemška vlada, podrobnosti pogovora niso znane. 

Putin ZDA napovedal boleče povračilo

Potem ko so ZDA že v torek sprejele sankcije proti Rusiji, je včeraj prvi sveženj teh sprejela tudi EU, med drugim vključuje sankcije proti osebam ter podjetjem in bankam ter trgovine z omenjenima območjema in dostopa ruskih oblasti do evropskih finančnih trgov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ZDA že napovedal boleč povračilni ukrep. V bran Rusiji se je postavila Kitajska, ki je ZDA obtožila odgovornosti za naraščanje napetosti in ustvarjanja panike.

S Putinom je bil na telefonski zvezi tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Dejal je, da ne želi izbirati med Rusijo in Ukrajino, a da Turčija ne bo priznala nobenega ukrepa proti suverenosti Ukrajine. Posvaril je pred vojaškim spopadom.

Ukrajina bo zaradi nevarnosti ruskega napada za 30 dni razglasila izredne razmere v državi. FOTO: Vatican Media

Razglasitev izrednih razmer in mobilizacija rezervistov

Ukrajinski svet za nacionalno varnost je medtem pozval tamkajšnji parlament, naj zaradi nevarnosti ruskega napada za 30 dni razglasi izredne razmere v državi. Časa ima 48 ur, z uvedbo izrednih razmer želijo v državi ohraniti mir, da bi njeno gospodarstvo lahko delovalo naprej, ukrep pa naj ne bi imel zelo opaznega vpliva na življenje ljudi.

Ukrajina je medtem začela tudi mobilizacijo rezervistov. Poleg 250 tisoč članske redne vojske ima država še okoli 200 tisoč rezervistov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je včeraj izključil možnost splošne mobilizacije v državi.

Ukrajinske oblasti so pozvale tudi vse državljane, naj čim hitreje zapustijo Rusijo, ker se njena agresija na Ukrajino krepi. Po ukrajinskih ocenah v sosednji Rusiji živi okoli tri milijone Ukrajincev.

Papež Frančišek je ob koncu sredine avdience ob zaostrovanju razmer v Ukrajini izrazil veliko bolečino ter na pepelnično sredo povabil k molitvi in postu za mir.

Kibernetski napad

Iz kabineta ukrajinskega premierja so včeraj sporočili, da je država tarča velikega kibernetskega napada, zaradi katerega med drugim ne delujeta spletni strani vlade in zunanjega ministrstva. Napad se je začel popoldne, njegova tarča pa je več bank in uradnih spletnih strani. O tem, od kod napad prihaja, niso sporočili.

Kršitve prekinitve spopadov

Vesti prihajajo tudi z območja konflikta. Tam so mednarodni opazovalci v enem dnevu zabeležili skoraj dva tisoč kršitev prekinitve spopadov, od tega več kot tisoč eksplozij. Posebej prizadeta je regija Lugansk.

Ruska televizija je medtem objavila posnetke ljudi, ki na vzhodu Ukrajine množično zapuščajo svoje domove. Po navedbah ruskega ministrstva za civilno zaščito so doslej v Rusiji sprejeli okoli sto tisoč beguncev.

V več evropskih državah, predvsem Ukrajinskih sosedah se prav tako pripravljajo na morebiten prihod ukrajinskih beguncev.