Slomškova rojstna hiša. FOTO: Ljudska univerza Šentjur


Prihodnji petek, 26. novembra, bo minilo 220 let od rojstva blaženega Antona Martina Slomška, ki je bil tudi velik kulturni in pedagoški delavec, ki se je zavedal, da napredek naroda raste s pomočjo pisane besede, zato je napisal 50 tiskanih del, z ustanovitvijo Mohorjeve družbe pa širil dobre in cenovno dostopne knjige. Z ustanavljanjem nedeljskih šol je izobrazbo širil tudi med nižje sloje ljudi. Za Slomška sta vzgoja in izobraževanje en sam proces, zato je bila Ljudski univerzi Šentjur, ki je že 12. leto izvedla Slomškov simpozij, osemurno usposabljanje za delavce v vzgoji in izobraževanju, tema čustvene in socialne komponente učenja in poučevanja, ki jo je Svet RS za splošno izobraževanje ponudil kot prednostno, zelo primerna. Usposabljanje, ki sodi v sklop Kataloga stalnih usposabljanj pri ministrstvu, je letos pod naslovom »Um se odpre, če je srce očarano« prvič potekalo na daljavo, s pomočjo aplikacije Zoom. Udeležence je pozdravil tudi domači župnik mag. Alojz Kačičnik.

»V družbi individualizma je učiteljevo poslanstvo veliko zahtevnejše«

Usposabljanje je čustveno in socialno komponento vzgoje in izobraževanja postavilo v kontekst sodobnega življenja: družine, šole, družbe, kulture. Zdi se, da ima čustvena komponenta v sodobni svobodni družbi in šoli dovolj prostora, a marsikaj kaže, da ni vselej tako. »V družbi blagostanja, individualizma in kulturnega nihilizma je učiteljevo poslanstvo veliko zahtevnejše,« je poudaril prvi predavatelj, zaslužni profesor dr. Vinko Potočnik, teolog, sociolog, psiholog, pedagog in dolgoletni prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki se je v bogati akademski karieri posvečal preučevanju sodobnega človeka ter mesta in vloge religiozne kulture v slovenskem in srednjeevropskem prostoru. Zato je še toliko pomembneje, je dodal Potočnik, da učitelji po Slomškovem priporočilu »kot ljubo sonce vsak dan posije v razred«, se neprestano izobražuje in izboljšuje svoje kompetence.


Prvi predavatelj je bil zaslužni profesor dr. Vinko Potočnik. FOTO: Ljudska univerza Šentjur


O radostih in pasteh novih tehnologij

O radostih in pasteh novih tehnologij je predaval psihoterapevt in vodja ambulante za odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica mag. Miha Kramli, ki se že dve desetletji ukvarja z ljudmi, ki so dejansko na robu družbe in pogosto pozabljeni od državnih inštitucij. Sprva so bili to odvisniki od droge, zadnja leta pa v ambulanti beležijo porast drugačnega tipa zasvojencev, ki bežijo v ugodje elektronskih naprav. Splet je koristen in omogoča napredek, lahko pa je tudi past, poudarja Kramli. Brez računalnika si ne predstavljamo več življenja: na spletu nakupujemo, plačujemo račune, komuniciramo, delamo, se šolamo in izobražujemo od doma. V enem dnevu dobimo toliko informacij, kot jih naši predniki niso v dveh letih. Ko delamo s pomočjo tablice, računalnika ali telefona, nam – tako Kramli – možgani sporočijo, da smo utrujeni in potrebujemo odmor. Če smo na napravah zaradi sprostitve, pa možgani pravijo: »Bodi še dlje, vse bolj intenzivno, vedno več tvegaj.«


Kaj je potrebno, da se um odpre in je srce očarano? FOTO: Ljudska univerza Šentjur


Delavnica Razvijamo psihološki čvrstost

Kako lahko veselje in možnosti, ki jih odpira pozitivna psihologija, gojimo in tako razvijamo rezilientnost, so udeleženci spoznavali na delavnici dr. Tjaše M. Kos Razvijamo psihološko čvrstost, ki je potekala v živo na FB kanalu Ljudske univerze Šentjur in je tam še vedno javno dostopna. Voditeljica, sicer psihologinja, doktorica psihoterapevtske znanosti, je podala nekaj zanimivih zgodb, izpraševanj in konkretnih napotkov, kako si pomagati, da bomo psihološko čvrstejši in posledično tudi boljši učitelji, zakonci, starši, prijatelji.