Foto: Bor Slana
V petek, 13. januarja, je umrl Anton Nanut. Star je bil 84 let. Od njega se bodo poslovili v rodnem Kanalu ob Soči v nedeljo, 15. decembra.

Veljal je za najbolj znanega slovenskega dirigenta v tujini. Vodil je okrog 200 orkestrov in stal na največjih koncertnih odrih New Yorka, Tokia, Buenos Airesa, Moskve, dirigiral je tudi najbolj uveljavljenim evropskim orkestrom, med drugim dunajskim in berlinskim simfonikom. Leta 2011 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, oktobra istega leta pa še naziv častni umetniški vodja Slovenskega okteta. Skupaj s Slovenskim oktetom je bil odlikovan z redom Republike Slovenije z zlatim vencem, kot dirigent pa z redom Republike s srebrnim vencem. Prejel je tudi nagrado Prešernovega sklada.

Glasbeno pot je začel že pri 11 letih

Svojo glasbeno pot je začel pri enajstih letih kot zborovodja in organist na domačem koru v Kanalu ob Soči, ko je nasledil očeta, ki so ga Italijani kot zavednega Slovenca zaprli v taborišče. Obiskoval je glasbeno šolo v Šempetru pri Gorici in v Ljubljani, na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je študiral dirigiranje. Leta 1958 je diplomiral iz dirigiranja v razredu prof. Danila Švare. Prav tam je bil 30 let profesor dirigiranja.

Kot študent je ustanovil zbor primorskih študentov Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec. Z njim je tudi opozoril nase, saj je prejel prvo nagrado na zborovskem tekmovanju v italijanskem Arezzu. Kmalu po študiju je kot mlad dirigent prevzel zbor Slovenske filharmonije, Slovenski oktet pa je vodil četrt stoletja (od leta 1974 do 1999), torej v najbolj uspešnem obdobju tega sestava.

Poklicno dirigentsko pot je začel kot dirigent Slovenske filharmonije (SF) leta 1955, mednarodno kariero pa leta 1958 pri dubrovniškem Mestnem orkestru, s katerim se je uspešno predstavil na Madžarskem, v Italiji in Avstriji.

Poleg velikega dela opusa Čajkovskega, Beethovna, Brahmsa, Schuberta je kot eden redkih na svetu dirigiral vse Mahlerjeve simfonije, najobsežnejšo osmo kar trikrat. Posnel je več kot dvesto plošč, večino pri velikih tujih založbah, s simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki ga je vodil od leta 1981 do 1998, pa je posnel 250 zgoščenk.

Nagrade v tujini

Anton Nanut je bil večkrat nagrajen tudi v tujini. Za svoje delovanje na Hrvaškem je prejel nagrado Milke Trnine, nagrado mesta Splita, nagrado mesta Dubrovnik, nagrado Svobodne Dalmacije (za izvedbo Mozartovega Rekviema), visoko državno odlikovanje Republike Hrvaške in jugoslovansko nagrado lira. Za svoje koncerte je prejel dobil dvorane Carnegie Hall, leta 1988 pa zlato medaljo milanskega občinstva. Za izvajanje češke glasbe je skupaj z Milanom Horvatom dobil Smetanovo medaljo. Leta 2004 je bil nagrajen s Papandopulovo nagrado za predstavo Rossinijevega Turka v Italiji.

Največji uspeh

Kljub izjemnemu kariernemu uspehu je sam v pogovoru za Družino leta 2012 dejal, da je zanj največji uspeh njegova žena Milojka, znana portretistka, in njun dolgoletni zakon. Ob 80. rojstnem dnevu je pripravila razstavo z osemdesetimi portreti svojega moža.

Preberite tudi:

Dirigent in pesnik
Maestro s presežki