Kardinal Ambrožič, drugi kardinal v zgodovini Cerkve na Slovenskem - prvi je bil nekdanji goriški nadškof Jakob Missia (18381902) - se je rodil 27. januarja 1930 kot drugi od sedmih otrok Lojzetu in Heleni Ambrožič, rojeni Pečar, v vasi Gabrje v župniji Dobrova pri Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval na Dobrovi, gimnazijo pa dokončal v begunskem taborišču v Spittalu ob Dravi. Družina se je ob koncu druge svetovne vojne maja 1945 pred maščevalno roko revolucionarjev umaknila na Koroško, kjer je z drugimi slovenskimi begunci delila grenko usodo bivanja v taboriščih Vetrinj, Peggez in Spittal ob Dravi. Septembra 1948 so se izselili v Kanado in si ustvarili novi dom v bližini Toronta. Kmalu zatem je Lojze Ambrožič vstopil v bogoslovno semenišče sv. Avguština v Torontu, kjer ga je 4. junija 1955 kardinal McGuigan posvetil v duhovnika.

Po posvečenju je bil najprej kaplan v župniji sv. Terezije v Port Colbornu v Ontariu, nato pa je poučeval latinščino v bogoslovnem semenišču sv. Avguština v Torontu. V letih od 1957 do 1960 je študiral v Rimu, kjer je na Angelicumu dosegel licenciat iz teologije, na Papeškem bibličnem inštitutu pa še licenciat iz svetega pisma. Po vrnitvi v Toronto je med letoma 1960 in 1967 poučeval sveto pismo v bogoslovnem semenišču sv. Avguština. Leta 1967 je odšel na nadaljnje študije v Nemčijo, ki jih je leta 1970 kronal z doktoratom iz teologije na univerzi v Würzburgu.

V letih od 1970 do 1976 je v Torontu na teološki fakulteti predaval eksegezo Nove zaveze, opravljal pa še druge odgovorne službe.

Dne 26. marca 1976 je bil imenovan za torontskega pomožnega škofa in naslovnega škofa v Valabriji, škofovsko posvečenje je prejel 27. maja istega leta. V torontski nadškofiji je prevzel pastoralno odgovornost za njen osrednji del in številne narodne skupnosti. V šolskem letu 1984/85 je opravil pastoralne vizitacije na vseh triinštiridesetih katoliških srednjih šolah v nadškofiji, da bi utrdil in podprl verske vzgojne programe. Bil je član krščanske komisije za vzgojo pri kanadski škofovski konferenci, sodeloval je tudi pri reviziji kanadskega katekizma. Kanado je kot eden izmed štirih škofov zastopal leta 1990 na sinodi o oblikovanju duhovnikov.

Papež Janez Pavel II. ga je 22. maja 1986 imenoval za nadškofa pomočnika s pravico nasledstva v Torontu, za torontskega nadškofa in metropolita pa 17. marca 1990. Postal je član teološke in pastoralne komisije ter predsednik komisije za migrante pri kanadski škofovski konferenci.

Papež Janez Pavel II. ga je imenoval za člana papeškega sveta za pastoralno oskrbo migrantov in popotnikov, kongregacije za duhovnike, papeškega sveta za kulturo in kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov ter kongregacije za vzhodne Cerkve. Leta 1994 je sodeloval na sinodi o posvečenem življenju.

V kardinalski zbor je bil imenovan 18. januarja 1998, znamenja kardinalske časti pa je prejel 21. februarja istega leta.

Kardinal Ambrožič je veliko študiral in tudi bral. Od pisateljev so mu posebej ljubi dramatik Shakespeare in ruski mojstri besede. Govoril je celo vrsto jezikov. Dokler je utegnil, je rad vodil duhovne vaje za duhovnike. Nekoč je celo urejal Celovški zvon. Vedno je bil ponosen na svoje korenine. To je pokazal tudi na svetovnem srečanju mladih v Torontu leta 2002, ko jih je nagovoril v slovenščini.

Objavil je vrsto strokovnih del, v glavnem s področja svetopisemske znanosti. V slovenščini sta izšli knjigi Oče, posvečeno bodi tvoje ime (Tinje, 1980) in Oče, zgodi se tvoja volja (Ljubljana, 1996). Pri Družini je izšla njegova knjiga premišljevanj Kdo kakor Bog (http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/knjigarna/BE5D04BCF034AD75C125705700313142?OpenDocument)

Ljubezen do matične domovine je kardinal Ambrožič izpričal tudi z več obiski v Sloveniji. Prvič po letu 1948 se je v Sloveniji mudil leta 1960, ko so bile njene meje še zelo zaprte za slovenske izseljence.

Torontski nadškof Thomas Collins, Ambrožičev naslednik, je, kot so zapisali na spletni strani torontske nadškofije (http://www.archtoronto.org/CardinalAmbrozic/index.htm), v sožalju družini Ambrožič in katoličanom v nadškofiji zapisal, da je pokojni veliko prispeval za duhovno življenje nadškofije. „Njegova modrost, znanje in ljubezen do duhovništva bo ostala z nami vsemi,“ je zaključil.

Kot droben vpogled v razmišljanje pokojnega kardinala vnovič ponujamo v branje pogovor, ki ga je Družina objavila leta 2005. (http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/4865A15A3D0B975FC1257061003C939C?OpenDocument)

Posmrtne ostanke pokojnega kardinala Ambrožiča bodo v torontsko stolnico sv. Mihaela prinesli v torek, 30. avgusta, ob 13.30 po krajevnem času. Pogrebna maša bo v stolnici v sredo, 31. avgusta, ob 10.30 po krajevnem času. Zaradi prenavljanja stolnice bo, kot opozarjajo pristojni v torontski nadškofiji, obisk pri pogrebni maši omejen.

Maše zadušnice in pogrebnega obreda se bo v imenu Cerkve na Slovenskem kot predsednik Slovenske škofovske konference udeležil ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.