V noči na petek je v starosti 75 let umrl francoski kardinal Jean-Louis Tauran, kot je potrdil vatikanski tiskovni predstavnik Greg Burke. Kardinal Tauran je bil vodja Papeškega sveta za medverski dialog, pred tem pa dolga leta vatikanski »zunanji minister«. Decembra 2001 je v Ljubljani podpisal Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.

Bolehal je za Parkinsonovo boleznijo. Svetovna javnost ga je spoznala pred petimi leti, ko je 13. marca 2013 kot tedanji kardinal protodiakon z lože bazilike sv. Petra izrekel besedi »Habemus Papam« in s tem oznanil izvolitev papeža Frančiška.

Kardinal Tauran je bil znan predvsem po svojih prizadevanjih za medverski dialog, posebej z islamom. V letošnjem aprilu je med obiskom Savdske Arabije kot eden prvih inozemskih gostov odločno pozval k spoštovanju verske svobode in enakopravnem sožitju v državi. »Religijo lahko nekomu ponudimo, ta pa jo bodisi sprejme ali zavrne; nikomur pa je ne smemo vsiliti,« je poudaril Tauran. Fundamentalisti in skrajneži pa obstajajo v vsaki veroizpovedi.

Jean-Louis Tauran se je rodil 5. aprila 1943 v Bordeauxu. Študiral je v Toulousu in Rimu in leta 1969 prejel mašniško posvečenje. Doktorsko dizertacijo na temo cerkvenega prava je zagovarjal leta 1973 na Papeški univerzi Gregoriani; dve leti kasneje je vstopil v diplomatsko službo Svetega sedeža. Njegovi prvi mednarodni postaji sta bili Dominikanska republika in Libanon. Kasneje je prevzel tudi izredne misije: leta 1984 na Haitiju, 1986 v Bejrutu in Damasku. Poleg tega je bil Tauran član vatikanske delegacije pri Konferenci za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in pri Konferenci ZN za razorožitev.

Konec leta 1990 ga je tedanji papež Janez Pavel II. imenoval za vodjo vatikanskega »zunanjega ministrstva« - to nalogo je opravljal 13 let. Začetek in konec tega obdobja je zaznamoval Irak: najprej zalivska vojna leta 1991, ki ji je sledil vdor Sadama Huseina v Kuvajt, nato pa leta 2003 padec diktatorja.

Kadar sta si resničnost in diplomatska zadržanost nasprotovali, se je Tauran navadno odločil za jasnost: v iraški politiki je svaril pred »enostransko napadalno vojno«, ki bo pomenila »zločin proti miru«. Kasneje je opazil, da so kristjani v Iraku pod Sadamom Huseinom živeli varneje kot po njegovem padcu. Prav tako je Tauran arabskim državam brez dlake na jeziku očital, da s kristjani ravnajo kot z drugorazrednimi državljani.

Bolezen je kardinalu prekrižala načrte za prihodnost. Konec leta 2003 se je umaknil na mirnejši položaj papeškega arhivarja in knjižničarja; Janez Pavel II. ga je oktobra 2003 sprejel v kardinalski zbor. Ko se je Tauranovo zdravstveno stanje stabiliziralo, ga je Benedikt XVI. imenoval za predsednika Papeškega sveta za medverski dialog, ki mu pripada tudi komisija za odnose z islamom.

To zahtevno nalogo je opravljal do zadnjega. Kako občutljiva je, je Tauran spoznal na lastno pest, ko je moral po razburjenju zaradi »Regensburškega govora« Benedikta XVI. septembra 2006 – papež je z akademskim zgodovinskim navedkom razžalil čustva muslimanov po vsem svetu – miriti odnose z islamom. Tauran je posel opravil v slogu vrhunskega diplomata: skromno, potrpežljivo in osredinjeno.

Marca 2015 je Tauran prejel častni naziv »kamerlenga svete rimske Cerkve«. Kardinalu kamerlengu so v času izpraznitve Apostolskega sedeža zaupane posebne naloge: v navzočnosti prič uradno ugotovi papeževo smrt, zapečati papeževo stanovanje ter sporoči novico o smrti papeža.

Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia