Kardinal Ruini je umrl v torek, 16. junija, v starosti 95 let. Pogrebno mašo za pokojnega cerkvenega dostojanstvenika bo v četrtek, 18. junija, v vatikanski baziliki sv. Petra obhajal papež Leon XIV. Kot je po navedbah vatikanskih medijev zapisal v sožalnem telegramu, naslovljenem na njegovega naslednika na položaju generalnega vikarja rimske škofije, kardinala Baldassareja Reino, se Ruinija spominja kot izkušenega in modrega brata, ki je z diskretnostjo in nesebičnostjo služil evangeliju in Cerkvi, pomembno vlogo pa je odigral tudi v krajevni italijanski Cerkvi in vzpostavil rodoviten dialog s svetom kulture.

Vest o Ruinijevi smrti »v meni prebuja občutke globokega sočutja in hvaležnosti Gospodu za dar tega cenjenega moža Cerkve«, je zapisal Leon XIV. Kardinal je »velikodušno opravljal svojo službo, najprej v škofiji Reggio Emilia-Guastalla na različnih področjih apostolata, nato kot pomožni škof« in vse svoje dolgo življenje je služil tej škofiji in italijanski Cerkvi. Papež je vsem škofom, duhovnikom in vsem vernikom izrazil svojo bližino in sožalje ob smrti človeka, »okrepljenega z globoko vero, ostro inteligenco in daljnosežno vizijo«.

Papež Janez Pavel II. je Camilla Ruinija za kardinala imenoval leta 1991.

Pomembna osebnost v italijanski Cerkvi

Kardinal Camillo Ruini se je rodil leta 1931 v mestu Sassuolo v osrednji Italiji. Mašniško posvečenje je prejel leta 1954. V letih med 1983 in 1986 je bil pomožni škof škofije Reggio Emilia, leta 1991 pa ga je papež Janez Pavel II. imenoval za kardinala.

Istega leta je postal generalni vikar rimske škofije in nadduhovnik papeške bazilike sv. Janeza v Lateranu – to nalogo je opravljal do leta 2008, do leta 2007 pa je bil tudi predsednik Italijanske škofovske konference. Italijani se ga spominjajo kot izjemno vplivne osebnosti v krajevni Cerkvi.

Kardinal Ruini je svojo strogost vedno namenjal idejam in ne osebam, do nasprotnikov pa je bil vedno izjemno vljuden in spoštljiv.

»Zadržan in sramežljiv, intelektualno pa izjemno oster in politično spreten«

Vatikanist Edward Pentin je v zapisu na spletnem portalu National Catholic Register pokojnega kardinala imenoval »arhitekta kulturnega projekta Cerkve v Italiji«, ki je vodil pomembne boje pri vprašanjih življenja, družine in sekularizma, obenem pa si je prizadeval, da bi v nacionalno kulturo znova zasidral katoliško pričevanje. Po Pentinovih besedah je bil Ruini »izjemen strateg Cerkve v Italiji med pontifikatom sv. Janeza Pavla II. in ključni arhitekt njenega sodelovanja s politiko in kulturo po koncu hladne vojne«.

Kot predsednik Italijanske škofovske konference in rimski vikar v zadnjem desetletju 20. in prvem desetletju 21. stoletja je pokojni kardinal »pogosto zavzemal odločna in vplivna stališča do družbenih in moralnih vprašanj, zaradi česar je slovel kot oseba, ki je pomagala oblikovati cerkveno in politično mnenje«. Čeprav osebnostno zadržan, celo sramežljiv, je bil intelektualno izjemno oster, politično spreten in zelo odločen glede načelnih vprašanj, posebej kadar je šlo za vprašanja, o katerih se ne pogaja, recimo pravica do življenja, zakonske zveze in družine. Svojo strogost je vedno namenjal idejam in ne osebam, do nasprotnikov pa je bil vedno izjemno vljuden in spoštljiv, piše Pentin.

Kardinal Ruini je bil zaupanja vreden sodelavec Janeza Pavla II. in pozneje tudi Benedikta XVI. FOTO: Vatican Media

Zaradi vsega tega je postal zaupanja vreden sodelavec Janeza Pavla II. in pozneje tudi Benedikta XVI., saj se je posvetil ohranjanju pomembnosti Katoliške Cerkve v Italiji v obdobju, ko je sekularizem vedno bolj preplavljal nacionalno politiko in družbo.

Njegova spretnost in taktnost sta postali najbolj očitni leta 2004, ko je italijanske katoličane pozval, naj bojkotirajo zavzemanje za liberalizacijo italijanskih zakonskih omejitev glede umetne oploditve. Referendum naslednje leto zaradi nizke udeležbe ni uspel in medtem ko so mnogi Ruinija obtoževali, da je za predstavnika Cerkve prestopil mejo, so drugi hvalili njegovo strategijo in odločnost, da spregovori.

Kardinal Ruini je svoje mnenje javno izražal do konca: enega zadnjih pogovorov za medije je ob njegovem 95. rojstnem dnevu v letošnjem februarju objavil časnik Corriere della Sera.

Zadnji pogovor

Kardinal Ruini je svoje mnenje javno izražal do konca. V enem od svojih zadnjih pogovorov za medije za časnik Corriere della Sera ob svojem 95. rojstnem dnevu v letošnjem februarju je izjavil, da ni nikoli odobraval odstopa Benedikta XVI., pohvalil je »velik pogum« papeža Frančiška, obenem pa argentinskemu papežu očital, da je »premalo upošteval izročila«. Ruinijev prvi vtis o Leonu XIV. je bil »odličen«.

V zadnjih mesecih se je njegovo zdravje slabšalo, zaradi česar je bil primoran prejemati vsakdanjo oskrbo na domu. Pred tem se je soočal s številnimi zdravstvenimi težavami, med drugim s srčnim infarktom julija 2024 in odpovedjo ledvic leta 2025, nekaj časa je preživel tudi v bolnišnici. Po navedbah časnika Corriere della Sera je zadnje obdobje v življenju preživel mirno, pogosto je govoril in pisal o smrti, svoj bližajoči se konec pa je sprejel z »odmaknjenostjo in celo vedrino« ter je še malo pred smrtjo maševal.

Rimska škofija, sedanji predsednik Italijanske škofovske konference, kardinal Matteo Zuppi, in različne druge italijanske katoliške organizacije so objavile izjave v spomin na kardinalovo nesebično služenje Cerkvi.