Kraljeva palača je danes zjutraj sporočila: »Z globoko žalostjo naznanjamo, da je danes umrl njegovo veličanstvo kralj Harald. Kralj Harald je mirno umrl v univerzitetni bolnišnici v Oslu v petek, 28. avgusta, ob 6.35.«

V zadnjih urah so bili ob kralju njegovi najbližji

Harald V. je norveški prestol prevzel januarja 1991, po smrti očeta Olava V. V očeh številnih Norvežanov je bil predvsem kralj, ki je znal ostati blizu ljudem – skromen, topel in povezovalen. Po njegovi smrti je kraljevsko funkcijo prevzel njegov 53-letni sin Haakon, piše BBC.

Kraljevo zdravje se je v zadnjih letih večkrat poslabšalo. Zaradi zdravstvenih težav je moral zmanjšati število uradnih obveznosti, pri katerih ga je vse pogosteje nadomeščal prestolonaslednik. V začetku leta je bil Harald med bivanjem na Tenerifih zaradi okužbe in dehidracije ponovno sprejet v bolnišnico.

Po vsej Norveški bodo cerkveni zvonovi zvonili med 12. in 13. uro.

Tokrat pa je bil v bolnišnici zaradi hemolitične anemije, pri kateri se rdeče krvničke uničujejo hitreje, kot jih telo lahko nadomesti. Harald se kljub zdravstvenim težavam nikoli ni odločil za abdikacijo. Večkrat je poudaril, da namerava svojo kraljevo službo opravljati do konca življenja.

Ko je kraljeva palača v četrtek sporočila, da je Haraldovo zdravstveno stanje izredno resno, so se ob njem zbrali njegovi najbližji. Kraljica Sonja in prestolonaslednik Haakon sta zaradi tega odpovedala vse načrtovane obveznosti, večji del dneva pa so v bolnišnici preživeli tudi Haakonova žena Mette-Marit in njuni odrasli otroci, poroča AFP. 

Norveški premier: »Kralj Harald je ljubil Norveško«

Na smrt monarha se je odzval tudi norveški premier Jonas Gahr Støre. Zaradi kraljevega slabega zdravstvenega stanja je že v četrtek odpovedal načrtovano pot v Nemčijo, kjer bi se moral srečati z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, navaja AFP.

»Celoten narod žaluje in hkrati ostaja globoko hvaležen za dolgo življenje, ki ga je posvetil Norveški,« je dejal Støre. Svoje sporočilo je sklenil z besedami: »Kralj Harald je ljubil Norveško. In Norveška je ljubila svojega kralja.«

Pred kraljevo palačo se že zbirajo ljudje, ki prinašajo cvetje. Zastava na palači je spuščena na pol droga. Že v četrtek, ko je postalo jasno, da se kraljevo življenje izteka, pa so se pred palačo začeli zbirati žalujoči.

Norveška cerkev: »To je dan žalovanja za nas kot ljudstvo in narod«

Ob smrti kralja se je odzvala tudi Norveška cerkev. Njeno vodstvo je župnijam po vsej državi priporočilo, naj odprejo cerkve in ljudem omogočijo prostor za žalovanje. »To je dan žalovanja za nas kot ljudstvo in narod. Hkrati čutimo hvaležnost. Žalost je prežeta tudi z globoko in iskreno hvaležnostjo za vse, kar je kralj Harald pomenil za vse nas skozi svoje življenje. Molimo za Božjo navzočnost in skrb za vse, ki zdaj žalujejo,« je dejal vodilni norveški luteranski škof in predsedujoči škof Evangeličansko-luteranske cerkve na Norveškem Olav Fykse Tveit.

Cerkvena vrata bodo v prihodnjih dneh odprta za vse, ki želijo prižgati svečo, se v tišini spomniti pokojnega kralja, moliti ali se pogovoriti s predstavnikom cerkve. V vseh enajstih norveških katedralah bo mogoče vpisati tudi izraz sožalja. »Naravno je, da se cerkve odprejo v tem posebnem času za našo državo. Dobro je, da se zberemo v cerkvah, pa naj bo to prižiganje sveče v tišini, molitev ali pogovor z nekom,« je povedal Tveit.

Cerkveni zvonovi v spomin na kralja

Poseben izraz žalovanja bodo danes predstavljali tudi cerkveni zvonovi. Po vsej državi bodo zvonili med 12. in 13. uro. Tveit je ob tem dodal: »Cerkveni zvonovi nas spominjajo na Božjo navzočnost na zemlji in na upanje v življenje po smrti.« Enako so cerkveni zvonovi po državi zvonili leta 1991 ob smrti Haraldovega očeta, kralja Olava V. Tokrat je bila odločitev sprejeta v sodelovanju s kraljevim dvorom in vlado, poroča Norveška cerkev.