V starosti 86 let je danes v bolnišnici v Seulu umrl prvi južnokorejski kardinal Stephen Kim Sou-hwan.

Pokojni kardinal velja za osrednjo osebnost južnokorejske demokratizacije in doslednega nasprotnika vojaških vlad od 60. do 80. let prejšnjega stoletja. Zaradi svoje udeležbe pri množičnih demonstracijah v podporo demokracije v letih 1986 in 1987 je postal znan tudi v mednarodnih krogih.

Kardinal Kim se je rodil maja 1922 kot najmlajši od sedmih otrok. Njegov stari oče je umrl v zaporu, kamor so ga zaprli zaradi spreobrnitve v krščanstvo. Kimova prva duhovniška leta je zaznamovala korejska vojna (1950-1953). Študij je nadaljeval na tokijski jezuitski univerzi, po vrnitvi pa je prevzel uredniško mesto pri domačem katoliškem časniku.
Študijska pot ga je nato vodila tudi v Evropo, natančneje v nemški Münster. Leta 1966 je bil imenovan za škofa škofije Masan, dve leti pozneje pa je prevzel seulsko nadškofijo. Leta 1969 ga je papež Pavel VI. povzdignil v kardinala.

Skozi 30-letno službovanje si je prizadeval za prenovo nadškofije v duhu drugega vatikanskega cerkvenega zbora. V delo je tesneje vključeval laike, prizadeval pa si je tudi za pristen dialog z nekristjani. V razmerju do državnih oblasti se je zavzemal za spoštovanje človekovih pravic.

Od kardinalskega imenovanja pred 40 leti se je število katoličanov v Južni Koreji povečalo za petkrat. Verska statistika te azijske države kaže, da je bilo leta 2005 od 49 milijonov prebivalcev nekaj več kot pet milijonov katoličanov.

Njegov ugled in vpliv je presegal okvire Južne Koreje. V 70. letih prejšnjega stoletja je nekaj časa vodil zvezo azijskih škofovskh konferenc, od leta 1975 do 1998 pa je bil tudi apostolski administrator severnokorejskega Pjongjanga.

Po Kimovi smrti šteje kardinalski zbor še 188 članov, med katerimi jih je 115 mlajših od 80 let in imajo tako volilno pravico pri morebitnih volitvah novega papeža.