Dr. Alojz Ihan je bil redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo. Kot vodja Oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ter vodja obrata za proizvodnjo celic CAR-T je pomembno zaznamoval razvoj sodobne imunologije in klinične mikrobiologije v Sloveniji. Njegovo strokovno delo je obsegalo diagnostiko prirojenih okvar imunskega sistema ter razvoj naprednih celičnih terapij za zdravljenje raka.

Po diplomi na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 1987 je svojo poklicno pot začel na Inštitutu za mikrobiologijo. Raziskovalno se je izpopolnjeval tudi v tujini, med drugim na Nacionalnem inštitutu za raziskave raka v Genovi ter na Armed Forces Radiobiology Research Institute v Bethesdi v ZDA. Doktorat medicinskih znanosti je pridobil leta 1993, leta 1997 pa postal specialist klinične mikrobiologije. Leta 2006 je bil izvoljen v naziv rednega profesorja, spominjajo na Zdravniški zbornici Slovenije.

Kot pedagog je generacijam študentov medicine, farmacije, biotehnologije in kemije približeval zapleten svet imunskega sistema. Predaval je na številnih dodiplomskih in podiplomskih programih ter mentoriral vrsto diplomskih in doktorskih nalog. S svojo znanstveno radovednostjo, intelektualno širino in jasno mislijo je navdihoval mlade raziskovalce in zdravnike.

Njegova bibliografija obsega več kot 1500 enot, med njimi več kot 120 člankov v mednarodnih znanstvenih revijah ter 18 univerzitetnih učbenikov. Pomemben del njegovega opusa predstavljajo tudi poljudnoznanstvene knjige, s katerimi je zapletene zakonitosti imunskega sistema približal širši javnosti.

Alojz Ihan pa ni bil le znanstvenik, ampak tudi pesnik, pisatelj in esejist, med drugim je prejel nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1995 je redno objavljal tudi poljudnoznanstvene članke, eseje in razmisleke o medicini, zdravstvu ter družbi v osrednjih slovenskih medijih, zlasti v Delu.

V času epidemije covida-19 je postal eden najpomembnejših glasov znanstvenega razuma v slovenski javnosti, dodajo v Zdravniški zbornici: »S svojo mirno, argumentirano in razumljivo razlago je pomagal ljudem razumeti delovanje virusov, pomen cepljenja in širše družbene razsežnosti epidemije. Za svoje izjemno delo na področju komuniciranja znanosti je leta 2021 prejel naziv Komunikator znanosti, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija.«

Posebno mesto v njegovem delovanju ima tudi revija ISIS, ki jo je skoraj 15 let vodil kot njen glavni in odgovorni urednik. »V javnih nastopih je vedno ohranjal spoštljiv ton, razumljivost in zavezanost resnici, zaradi česar je bil med ljudmi prepoznan kot zaupanja vreden sogovornik. Njegova zapuščina ostaja zapisana v znanstvenih člankih, knjigah, literarnih delih in v generacijah študentov ter kolegov, ki jih je navdihoval. Ostaja tudi v prostoru razuma, dialoga in znanstvene integritete, ki ga je s svojim delom pomagal graditi.«

Na Zdravniški zbornici Slovenije so še dodali, da so hvaležni za njegovo dolgoletno delo, za predanost reviji ISIS in za prispevek k razvoju slovenske medicine ter javnega razumevanja znanosti.