Bog ne ravna tako. Zagotavlja nam, da svojega obličja ne bo odvrnil od nas, ko se bomo vrnili k njemu. On sam nas vabi in pomirja s svojo najbolj hrepenečo in najbolj ljubečo dobrodošlico: »Vrni se, odpadnica Izrael, govori Gospod. Ne bom vas več mrko gledal, kajti blag sem, govori Gospod« (Jer 3,12). O, če bi vedeli, s kakšno ljubeznijo, s kakšno nežnostjo Bog objema grešnika, ki se vrne k njemu! Spomnimo se znane prispodobe o izgubljeni ovci. Dobri pastir najde izgubljeno ovco, dene si jo na ramo, pripelje jo domov in pokliče svoje prijatelje, da z njimi podeli dobro novico: Veselite se z menoj, kajti našel sem svojo ovco, ki se je izgubila (Lk 15,6) … Bog gre tako daleč, da nam zagotavlja, da če se grešnik pokesa, bo rad pozabil vse njegove grehe, kot da jih nikoli ne bi niti zagrešil. 

sv. Janez Bosko, vir: Magnificat