Uvodno sveto mašo je daroval Stiški opat p. Maksimilijan File. V nagovoru nas je spomnil, da je Boga treba iskati vse življenje, v vsem kar delamo, tudi takrat, ko smo mu podarili že mnogo let. Morda še posebej takrat, saj naša moč, tudi naša prihodnost ni v številu, ne v premoženju, niti ne v dejavnostih, ampak v svetosti življenja.

Čas kapitlja smo živele zelo intenzivno – za nas so bile to prave vodene duhovne vaje. K temu je znatno pripomoglo provincialno vodstvo, ki je pod budnim očesom s. Cath LIoyd vse dogajanje skrbno načrtovalo. Gospod sam je bil med nami, v vsem dogajanju močno navzoč. On sam nas je vodil zdaj v samoto, zdaj v skupnost, nas vabil v globino odnosa, da bi lahko vsaki spregovoril na srce: v osebni in skupni molitvi, v prebiranju in podeljevanju Božje besede, v razmišljanju, v medsebojnih pogovorih, v osebnem in skupnem razločevanju …

Skupaj smo gledale prehojeno pot ter ocenile naše uršulinsko življenje in poslanstvo v zadnjem 8-letnem obdobju. V odpiranju src smo mogle brati svojo zgodovino in se iz nje učiti. Ob prebiranju le-te smo lažje prepoznavale, da je bil Gospod vedno navzoč, da je hodil z nami v vseh situacijah našega življenja in delovanja … in dal nam je bolje razumeti, da je bilo za nas potrebno vse – lepo in težko, ki se nam je v zadnjih letih dogajalo.

Začutile smo, da je nadvse pomembno »gojenje naše starodavne trte«, in živeti odločitev, da smo v vseh situacijah »sestre, ki iščejo Boga«. Skupaj smo razmišljale in razločevale, kako naj kot uršulinke, - zveste identiteti in karizmi svete Angele – živimo in delujemo, da bomo v potrebah našega časa lahko prinašale nove sadove za današnji svet.

Kakor sta se Emavška učenca še tisto uro vrnila k svojim, se tudi me vračamo v naš vsakdan, v ta svet, k ljudem, h katerim nas Gospod pošilja ... s pogledom uprtim Vanj, z zagotovilom njegove navzočnosti, prežete z lučjo Vstalega, … Vemo, da gre pred nami On, ki ljubi svet vse do darovanja življenja in vabi tudi nas, da ostajamo v Njem in dajemo najboljši del sebe za Cerkev in sodobni svet, čeprav krhke in slabotne, a z novim izkustvom, z novim ognjem, z novim elanom, da bolj povezane med seboj našim sodobnikom še odločneje nosimo Boga in Njegovo ljubezen.