Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Uspešnica se nadaljuje: še 12 pravil za življenje [VIDEO]

Za vas piše:
M. Š.
Objava: 03. 03. 2021 / 12:27
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 9 minut
Nazadnje Posodobljeno: 04.03.2021 / 12:45
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Uspešnica se nadaljuje: še 12 pravil za življenje [VIDEO]

Uspešnica se nadaljuje: še 12 pravil za življenje [VIDEO]
Danes je v ZDA in Kanadi izšla nova knjiga Jordana B. Petersona, Onkraj reda; kmalu tudi v slovenščini!

Danes je v izvirniku v ZDA in Kanadi izšla nova knjiga priznanega psihologa Jordana B. Petersona, ki navdušuje po celem svetu, z naslovom Onkraj reda. Peterson je k svojim 12 pravilom iz leta 2018 dodal 12 novih, kako se je mogoče izogniti nevarnostim, ki jih prinaša preveč varnosti in nadzora.

»Bodi hvaležen kljub svojemu trpljenju«

»Zame je najtežje 12. pravilo: bodi hvaležen kljub svojemu trpljenju. Bil sem v hudi skušnjavi, da bi postal zagrenjen ob bolečini in anksioznosti zaradi resnih bolezni, ki so pestile mene in mojo družino, saj je bil njihov vpliv še hujši zaradi omejitev, ki so bile uvedene kot posledica trenutne virusne epidemije.

Prav nasprotujoče pa je imelo prav 12. pravilo zame tudi največjo uporabno vrednost. Pomagal sem si tako, da sem misli ves čas osredinjal na tisto, za kar sem lahko hvaležen, ter se s tem izognil najhujši anksioznosti in obupu zaradi bolečin.«

Odštevamo dneve do izida nove knjige Petersona tudi v slovenščini. Svoj izvod lahko rezervirate v prednaročilu vse do 19. marca:


https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/knjiga/onkraj-reda-se-12-pravil-za-zivljenje?Open


V nadaljevanju predstavljamo pogovor s priljubljenim piscem, ki je novembra 2018 obiskal tudi Ljubljano. Pogovor je bil narejen ob izidu knjige.

    1. Katere so glavne razlike med knjigama 12 pravil za življenje in Onkraj reda?

    Čeprav obe knjigi temeljita na ideji, da sta bistvena elementa resničnosti kaos in red, ljudje pa najdejo smisel v tem, da ju kar najbolje uravnovesijo, se 12 pravil osredinja bolj na nevarnosti čezmernega kaosa, medtem ko se Onkraj reda osredinja bolj na nevarnosti pretirane strukture. Tako je mogoče reči, da 12 pravil zagovarja prednosti konservativnejšega pogleda na svet, medtem ko Onkraj reda zagovarja prednosti liberalnejšega nazora.

    2. Kakšen je vaš pisateljski postopek?

    Ko pišem, poskušam pisati vsak dan. Pišem od ure in pol do tri ure dnevno – dlje ne bi bil učinkovit. Najbolje pišem zjutraj, in zmeraj, kadar pišem, poskušam odgovoriti na neko vprašanje. Včasih si to vprašanje zapišem in včasih ga imam le v mislih, vedno pa je tam kot cilj, implicitno ali eksplicitno.

    Postopek ustvarjanja ločim od postopka urejanja. To pomeni, da si, ko se soočim s prazno stranjo, zapišem misli, ki se mi porodijo in so pomembne za tisto vprašanje. Na začetku se ne obremenjujem preveč s slovnico povedi, ki jih zapisujem, ali zveznostjo argumenta, ki ga začenjam razvijati. Takrat tudi zapišem misli, ki si med seboj nasprotujejo na enak način, kot bi se prerekala dva ali več ljudi. Večino razmišljanja sestavlja ta postopek notranje argumentacije in pogosto je koristno, da ga vsaj delno zajamem, tako da je bralec priča ne le mojim sklepom, ampak tudi postopku, s katerim sem prišel do njih.

    Začetni postopek pisanja je raziskovanje. Dovolim si zapisati vse svoje misli, ne da bi se spraševal o njihovi kakovosti in s tem motil ustvarjalni postopek, hkrati pa se zavedam, da si bom pustil več kot dovolj časa za natančno urejanje.

    Kakor hitro in učinkovito je mogoče, poskušam ustvariti predolg, grob začeten osnutek. (Če se mi zdi posebno težko zbrati dovolj gradiva, da bi sestavil ta prvi osnutek, se vprašam, ali je vprašanje, ki ga poskušam nasloviti, dovolj pomembno in zanimivo; če ugotovim, da ni, bom morda oblikoval povsem drugačno vprašanje. Po drugi strani razmislim o možnosti, da bi moral nadaljevati z raziskovanjem. To po navadi vključuje branje nečesa, kar je pomembno za dano temo ali pogovor z ljudmi, ki vedo veliko o tem področju. S tem obogatim svoje temeljno znanje, od koder črpam navdih za razmišljanje in pisanje.


    Ko je prvi osnutek narejen, ga začnem urejati in si pri tem zastavljam naslednja vprašanja:

    1. Sem uporabil primerno besedo ali bi druga beseda bolj ustrezala mojim namenom?

    2. Lahko vsako od povedi še izboljšam? Zmeraj zapišem več različic iste povedi in potem med njimi izberem najboljšo.

    3. Je vsaka poved umeščena v ustrezen odstavek?

    4. Ali so povedi v vsakem odstavku pravilno urejene?


Pogosto iz dokumenta z glavnim esejem izrežem odstavek, ga postavim v nov dokument in ustvarim alternativne odstavke z drugačno razporeditvijo povedi. Potem med temi možnostmi izberem najboljši odstavek in z njim nadomestim izvirnega.

Nato se vprašam, ali si odstavki v enoti, poglavju ali podpoglavju sledijo pravilno in poskrbim, da je tako. Potrudim se poskrbeti tudi za pravilni vrstni red podpoglavij znotraj poglavja.

Vsako poved tudi preberem na glas. To mi pomaga narediti besedilo bolj poetično, hkrati pa laže berljivo in razumljivo. Ko vse to postorim, se mi zdi koristno, da besedilo pustim pri miru vsaj štiri ali pet tednov. Tako je bolj verjetno, da bom, ko se vrnem k postopku urejanja, videl, kaj sem dejansko napisal – v primerjavi s tistim, kar mislim, da sem napisal.

Celoten postopek ponavljam, dokler z revizijo ne morem več opazno izboljšati kakovosti. Tedaj je besedilo napisano najbolje, kar je lahko. In čas je, da končam.


    3. Mnogo ljudem ste pomagali z 12 pravili za življenje in pričakujemo, da bo tako tudi s knjigo Onkraj reda. Ali ima dejstvo, da sta deli v knjižni obliki (v nasprotju z drugimi kulturnimi oblikami, kot so televizija, video, film, časopisi itd.) kakšno vlogo pri tem, da se zdita ljudem tako koristni?

    Prizadeval sem si ustvariti ravnovesje med abstraktno filozofsko argumentacijo in pripovedništvom. Pripovedništvo filozofijo konkretizira in jo dela bolj zanimivo, filozofska abstrakcija pa pomaga pri generalizaciji specifičnih primerov v zgodbi. Potrudil sem se tudi, da ima vse, o čemer govorim, bodisi skozi zgodbo bodisi na abstrakten način, uporabno vrednost, kar pomeni, da ljudje te ideje lahko uporabijo in z njimi spremenijo svoje poglede ali način svojega delovanja v svetu.

Enak pristop kot v knjigah imam tudi, ko predavam. Prednost predavanj je v njihovi spontanosti in takojšnji analizi odziva občinstva. Knjige pa omogočajo bolj poglobljeno in metodično proučevanje.

    4. Namen vaših pravil je pomagati posameznikom, da bi razumeli ter varno stopali po meji med kaosom in redom. Ali menite, da bi imele od njih korist tudi organizacije ali celo narodi?

    Namera pravil v knjigah Onkraj reda in 12 pravil je v osnovi psihološka. Oblikovana so bila posebej za to, da bi si z njimi pomagal posameznik v svojem razvoju. V kolikor pa boljši posamezniki ustvarjajo boljše skupine, bi se pravila lahko izkazala za uporabna tudi na ravneh družbene organizacije, v katere je posameznik vključen.

    5. Poudarjate pomembnost hvaležnosti. Se vam zdi, da je biti hvaležen teže za ljudi iz revnejših držav ali iz okolij z omejenimi možnostmi?

    Hvaležnost postaja zahtevnejša, bolj kot se kopičijo življenjske obremenitve. Čeprav je v izkušnji stresa tudi nekaj subjektivnega, tako absolutno kot relativno prikrajšanje po navadi naredi življenje bolj negotovo, tesnobno in težavno. Zato je vse teže biti hvaležen, bolj ko se razmere slabšajo, vendar je morda prav pod takimi pogoji hvaležnost še nujnejša, saj je sicer trpljenje, ki ga povzroča nesreča, še okrepljeno s kontraproduktivnim psihološkim odzivom. Ne pravim, da se ljudje ne bi smeli postaviti zase, kadar se soočijo s krivico, temveč da se je s hvaležnostjo mogoče vsaj delno obraniti pred zagrenjenostjo, ki je lahko kontraproduktivno jedka.

    6. V knjigi Onkraj kaosa opisujete nekaj prav nenavadnih študij primerov. Na prvi pogled se zdijo zelo specifični za vsakega pacienta oziroma klienta, vendar vi v njih najdete rdečo nit in skupno zgodbo. Ali nam kot posameznikom pomaga, če razumemo svoja lastna, unikatno zapletena življenja kot zgodbe s skupnimi temami?

    Zgodba je točno tista oblika komunikacije, s pomočjo katere lahko pričnemo odkrivati univerzalno v posameznem. Zgodbe, ki se nam zdijo nepozabne, privlačne in vredne tega, da se jih pripoveduje znova in znova, so tiste, ki se nas dotaknejo, kar kaže na to, da vsebujejo dragocen nauk.

    V knjigah 12 pravil in Onkraj reda sem poskušal povedati zgodbe iz svoje klinične prakse – amalgame specifičnih epizod svojih kliničnih izkušenj – ki imajo prav takšne lastnosti.

    7. Pravilo 10 nudi veliko nasvetov parom, ki so se odtujili. Kaj je ključ za uspešno vzdrževanje odnosa?

    Za vzdrževanje odnosa ni nič pomembnejšega od iskrenosti. Izredno pomembno pa je tudi to, da si drznemo zaupati, da smo pripravljeni poslušati ter sklepati kompromise.

    8. Knjiga Onkraj reda govori o obvladovanju kaosa v naših življenjih. Katero izmed 12 novih pravil vam je najbolj pomagalo skozi leto 2020? Katerega ste se najteže držali?

    Zame je najtežje 12. pravilo: bodi hvaležen kljub svojemu trpljenju. Bil sem v hudi skušnjavi, da bi postal zagrenjen ob bolečini in anksioznosti zaradi resnih bolezni, ki so pestile mene in mojo družino, saj je bil njihov vpliv še hujši zaradi omejitev, ki so bile uvedene kot posledica trenutne virusne epidemije.


Paradoksno pa je imelo prav 12. pravilo zame tudi največjo uporabno vrednost. Pomagal sem si tako, da sem misli ves čas osredinjal na tisto, za kar sem lahko hvaležen, ter se s tem izognil najhujši anksioznosti in obupu zaradi bolečin.

    9. Kakšen nasvet bi dali nekomu (oziroma h kateremu pravilu bi takšnega človeka napotili), čigar življenje se je spremenilo zaradi koronavirusa, in/ali je zelo prestrašen in negotov glede prihodnosti?

    Podal bi opažanje, ki se nanaša specifično na trenutne globalne razmere in ni neposredno povezano z nobenim izmed pravil v knjigah Onkraj reda in 12 pravil: čez nekaj mesecev bo svet radikalno drugačen prostor, saj bo množica novih cepiv, ki so bila na srečo tako hitro proizvedena, zaustavila epidemijo in omogočila, da se vsaj do neke mere znova vzpostavi normalno stanje. Bodite potrpežljivi, saj je povsem mogoče, da bodo skrbi, ki vas trenutno pestijo, pomembne le razmeroma kratko obdobje. Včasih je najboljša strategija zgolj zdržati, dokler najhujše ne mine.

    ---
    PREBERITE TUDI:
    - Jordan B. Peterson: »Kombinacija poguma in resnice je rešilna«
    -
    »Potovati s srečnim srcem je lahko bolje kot uspešno prispeti«
    -
    Oglejte si posnetek Petersonovega predavanja!

Nalaganje
Nazaj na vrh