Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ustavili so se kleklji Marice Albreht (1943–2020)

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 02. 11. 2020 / 15:25
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 03.11.2020 / 07:58
Ustavi predvajanje Nalaganje
Ustavili so se kleklji Marice Albreht (1943–2020)

Ustavili so se kleklji Marice Albreht (1943–2020)

Dolgoletna učiteljica klekljanja iz Žirov je za slovenske novomašnike sklekljala čipke za albo.

»Ni ga Žirovca, ki ob omembi klekljanja ne bi pomislil na Marico Albreht.« FOTO: Andrej Praznik



V Gospodu je zaspala Marica Albreht (1943 – 2020), klekljarica, dolgoletna učiteljica klekljanja iz Žirov, ustanoviteljica in več kot desetletje predsednica Klekljarskega društva Cvetke, mentorica žirovskega turističnega podmladka in dvakratna nagrajenka Občine Žiri – leta 2007 je prejela občinsko priznanje za dolgoletno ohranjanje in poučevanje veščine klekljanja na Žirovskem, letos pa je za ohranitev slovenske kulturne dediščine in predstavitev Žirov in klekljane čipke slovenskemu in evropskemu prostoru postala tudi častna občanka.

Leta 1971 je postala učiteljica klekljanja na OŠ Žiri, kjer je delala vse do upokojitve leta 1999, pozneje pa je želela svoje bogato znanje klekljanja prenesti tudi na odrasle, zato je leta 2004 ustanovila društvo Cvetke, ki še vedno vsako leto spomladi, med prvomajskimi prazniki, organizira Slovenske klekljarske dneve v Žireh. Mednarodno odmevna pa je bila razstava Evropa v čipki, na kateri je 27 klekljaric in klekljarjev ustvarilo grbe in zastave evropskih glavnih mest, z njo pa so gostovali celo v evropskem parlamentu in Svetu Evrope.



»V Žireh je danes ni hiše, kjer ne bi vsaj en član znal delati čipke. Klekljati zna več kot 90 odstotkov gospodinj, naučijo se tudi tiste, ki se v naš kraj primožijo. Obenem kleklja tudi veliko moških,« je novinarki Družine Ksenji Hočevar pred leti pojasnila Marica Albreht (njeno predstavitev si lahko preberete TUKAJ). »Klekljarica mora imeti umetniško žilico. Čipka niso le beli prtički, čipka je umetnost. Če sediš dve uri za 'pouštrom', se nič ne pozna. Šele po enem tednu in vsaj petih urah dnevno imaš kaj pokazati,« je hudomušno pripomnila.

Ko sukam kleklje, molim za novomašnike

»Ni ga Žirovca, ki ob omembi klekljanja ne bi pomislil na Marico Albreht. In vsi, ki smo del tega mozaika v kraju in izven njega, se strinjamo, da je njeno dolgoletno delo neprecenljivo in velika spodbuda tudi za prihodnje generacije. Mar si sploh lahko zamislimo naše mesto Žiri brez čipk in klekljanja? Ne! Za več kot stoletno tradicijo klekljanja v Žireh so zaslužne predvsem nekatere učiteljice klekljanja, med njimi je pomembno mesto zasedla Marica Albreht,« je leta 2016 v obrazložitvi kandidature za častno občanko Žirov v imenu društva Cvetke zapisala njena podpredsednica Mojca Albreht.

Marica Albreht je bila znana tudi po tem, da je s pomočjo Cvetk za vse slovenske novomašnike sklekljala čipke za albo: »Ko sukam kleklje, včasih tudi po 15 ur dnevno, kadar se mudi, molim za novomašnike, da bi zvesto in z ljubeznijo nosili oblačilo pri svetem opravilu.« Skupaj s sestrami notredamkami v Novem mestu, pri katerih je šivala njena rodna sestra Ivanka Trček, so sešile mnoga duhovniška oblačila. »Draga Marica, Bog vam povrni za vse, kar ste dobrega naredili za našo župnijo, in nasvidenje med zvezdami!« pa so se ji ob slovesu poklonili tudi v župniji Žiri, v kateri je bila dejavna.
_ _ _

PREBERITE ŠE:

Klekljarica

Ropotanje klekljev

Kupi v trgovini

Prenovitev
Duhovna rast
21,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh