Papež Frančišek je predsednike držav in vlad Evropske zveze pozval k boju proti populizmu v Evropi. Tovrstna gibanja so »cvetovi sebičnosti« in njihovi podporniki niso sposobni »uvideti omejenosti lastne misli«, je sveti oče minuli petek dejal v nagovoru evropskim voditeljem v Vatikanu, obenem pa izrazil željo po večji solidarnosti med evropskimi državami. Po njegovem mnenju je to namreč »najučinkovitejše zdravilo« proti populistom. Frančišek je politike spodbudil, naj »znova razmišljajo po evropsko, da bi se ubranili nasprotujoče si sive uniformalnosti ali zmage partikularizmov«. Takšna vodilna vloga idej je stvar politike: »Ta bi se morala izogibati izkoriščanju čustev za pridobivanje podpore ter v duhu solidarnosti in subsidiarnosti predelovati načine političnega delovanja, ki bi celotni zvezi držav omogočali harmonično rast in razvoj«.

Papež je predsednike evropskih držav in vlad v posebno avdienco sprejel ob 60-letnici podpisa Rimske pogodbe, s katero so bili 25. marca 1957 postavljeni prvi temelji današnje Evropske zveze. V imenu državnikov je papeža uradno pozdravil gostitelj srečanjav Rimu, predsednik italijanske vlade Paolo Gentiloni. V navzočnosti predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska je papeža nagovoril predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani.

V svojem okoli polurnem nagovoru o Evropi je papež skiciral petdelno »pot upanja« za prihodnost Evrope, ki jo je utemeljil na podobi osrednjih pobudnikov za evropsko edinost po drugi svetovni vojni. Evropska zveza bo lahko trenutno krizo prebrodila, če se bo osredotočila na ideale svojih očetov, je poudaril papež. »Duh evropske solidarnosti« se ne sme omejiti zgolj na gospodarske in finančne izzive.

Pogled na ustanovne očete nas spominja, da Evropa ni »seštevek obvezujočih pravil, ni priročnik protokolov ali napotkov za delovanje, ki jih je treba upoštevati«, je pojasnil Frančišek, temveč je »življenje; način, kako ljudi sprejemati v njihovem presežnem in neodtujljivem dostojanstvu, ne pa zgolj kot skupek pravic, ki jih je treba zagovarjati, ali izzivov, ki naj bi jih premagovali«. Od vsega začetka, je dejal papež, »je bilo jasno, da je lahko utripajoče srce političnega projekta Evropa le človek«.

Današnji čas zaznamuje tudi »vakuum spomina«, v katerem pogosto pozabljamo na velik dosežek, da je proces evropskega združevanja privedel do najdaljšega mirnega obdobja v zadnjih stoletjih, je spomnil sveti oče. Mir je »dragocena in temeljna dobrina, brez katere nismo v položaju, da drugemu gradimo prihodnost«.

Papež je tu izrecno izpostavil nesprejemanje beguncev. »Tam, kjer so številne eneracije hrepenele po tem, da bi končno padli simboli prisiljenega sovraštva, danes razpravljamo, kako bi se tem »nevarnostim« lahko na daleč ognili.

Evropa se ne bi smela zapirati v »strah lažne varnosti«, je opozoril Frančišek. Evropsko zgodovino so od nekdaj zaznamovala srečevanja s tujimi narodi in kulturami, njena istovetnost je bila vedno večkulturna: »Ne moremo se omejiti na to, da bi zaskrbljujočo begunsko krizo zadnjih let premagovali kot zgolj številčni, gospodarski ali varnostni problem.«

Migracijska problematika, je nadaljeval Frančišek, postavlja globlje vprašanje, ki je predvsem kulturne narave. »Katero kulturo danes nudi Evropa? Strah, ki ga pogosto zaznavamo, ima namreč globlje korenine v izgubi idealov«, je prepričan sveti oče. Bogastvo Evrope je bilo vedno v duhovni odprtosti in sposobnosti postavljanja temeljnih vprašanj o smislu bivanja, je dejal Frančišek in poudaril, da ima Evropa idejno in duhovno dediščino, ki je edinstvena na svetu, predstavlja pa »najboljše zdravilo proti vakuumu vrednot našega časa, kar so izredno rodovitna tla za skrajneže vseh vrst«.

Papež opaža tudi preveliko oddaljenost evropskih ustanov od državljanov. Žal imamo pogosto vtis, da med njimi obstaja »globoko brezno«. Evropske ustanove pogosto zaznavamo kot oddaljene in nepozorne do različnih občutljivih vprašanj znotraj Evropske zveze. »Evropa bo znova našla upanje, ko bo človek v središču in srcu njenih ustanov«, meni papež Frančišek. To pomeni tudi, da je znova treba najti družinskega duha. Evropa je družina narodov, v kateri se pojavljajo različna čustva, »vsa pa lahko rastejo sorazmerno s povezanostjo družinskih članov«, je sveti oče podprl idejo o edinosti v različnosti. Evropska zveza bi morala znova odkriti smisel v tem, da je skupnost ljudi in narodov, ki se zavedajo, da je celota več kot del ali preprost seštevek.

Papež je v nagovoru evropskim državnikom znova izpostavil potrebo po »novem evropskem humanizmu«, ki mora temeljiti na idealih in njihovem konkretnem udejanjanju. Poudaril je tudi pomen krščanskih vrednot za Evropo. Krščanstvo je nekdaj stalo na izvirih evropske kulture. Tudi danes celina živi iz enakih krščanskih in humanih vrednot. »V našem večkulturnem svetu bodo te vrednote vedno našle polno domovinsko pravico, če bodo ustrezno ohranile življenjsko potrebno povezavo s koreninami, iz katerih izhajajo«, je prepričan Frančišek.

Osrednja slovesnost ob 60. obletnici podpisa Rimske pogodbe je bila minulo soboto v Kapitolskih muzejih v italijanski prestolnici, kjer je bila 25. marca 1957 pogodba podpisana.

Vir: Kathpress
Foto: splet / Evropska komisija / CTV