Poleg najmanj 100 smrtnih žrtev in več kot 50.000 razseljenih oseb so nemiri v preteklih dneh v zgolj 36 urah povzročili tudi uničenje skupno 249 cerkva, kot je v podrobnem poročilu za tuje medije pojasnil nadškof manipurske prestolnice Imphal Dominic Lumon. Spopadom med pretežno hindujskim ljudstvom Meitei in pretežno krščanskimi Kukiji gre sicer v večji meri pripisati etnično ozadje, vendar je bilo med tem tudi več versko spodbujenih napadov.

Napadenih, izropanih in večinoma požganih je bilo tudi deset katoliških ustanov.

Kot je po navedbah avstrijskega Kathpressa pojasnil nadškof Lumon, je bila v vsaki od več kot 200 napadenih kukijskih vasi ena ali več cerkva, odvisno od števila krščanskih veroizpovedi. Razjarjena množica Meitejev je tako uničila skupno 249 cerkva – »z veliko natančnostjo v 36 urah od izbruha nasilja«. Večina Kukijev pripada protestantskim veroizpovedim, kot je recimo Baptistična cerkev, vendar je bilo napadenih, izropanih in večinoma požganih tudi deset katoliških ustanov, navaja poročilo.

Medplemenski spori

Nemiri v Manipurju, eni najmanjših in najbolj odročnih indijskih zveznih držav, so izbruhnili, ko se je v začetku letošnjega maja več tisoč ljudi zbralo na shodu, na katerem so protestirali proti vključitvi Meitejev v kategorijo indijskih registriranih plemen. Protestniki so se bali, da bo to Meitejem, ki predstavljajo več kot polovico prebivalstva zvezne države, omogočilo boljši dostop do zemljiških pravic, delovnih mest in drugih virov na račun drugih etničnih skupin.

Po besedah nekaterih indijskih duhovnikov »je težko oceniti trenutne razmere, saj je prišlo do izklopa interneta in omejitev poročanja«.

Pripadniki plemena Meitei živijo v bolj razviti osrednji dolini Imphal v državi, vendar se ne smejo naseliti v okoliških goratih območjih, ki predstavljajo 90 odstotkov države. Gorska območja so rezervirana za tamkajšnje plemensko prebivalstvo, ki pa lahko živi tudi v dolini. Proteste v začetku maja je organizirala Zveza vseh plemenskih študentov Manipurja, ki je povezana s hribovskim plemenom Kukijev. Zborovanje se je sprevrglo v nasilje, čeprav ni jasno, kaj je spopade dejansko sprožilo. V naslednjih dneh so oborožene množice napadle in zažgale številne avtomobile, hiše in cerkve plemena Kukijev.

Državni organi so prekinili dostop do interneta, ko so v to zvezno državo prispeli vojaki, da bi vzpostavili red, z dovoljenjem, da »po potrebi tudi streljajo«. Po besedah nekaterih indijskih duhovnikov »je težko oceniti trenutne razmere, saj je prišlo do izklopa interneta in omejitev poročanja«. Zaradi policijske ure tudi prebivalci države težko spremljajo dogajanje, zato se pojavljajo številne nepotrjene govorice, žal pa obstaja velika verjetnost, da se bo nasilje nadaljevalo. Nazadnje so se pojavila poročila o vnovičnem nasilju v začetku junija v Sugnu, kjer so zažgali katoliško cerkev in okoliška cerkvena poslopja, uporniki pa so zasedli tamkajšnji samostan klaris.

Indijski vojak pregleduje ruševine izropane cerkve v zvezni državi Manipur. FOTO: Vatican Media

Severovzhod Indije že nekaj tednov vrtincu negotovosti in nasilja

Razmere v zvezni državi Manipur na severovzhodu Indije že več tednov zaznamujeta negotovost in nasilje. Kot je v izjavi za javnost zapisal predsednik Indijske škofovske konference Andrews Thazhath, je bilo v tem času več deset tisoč ljudi razseljenih ali so ostali brez strehe nad glavo »in trpijo v različnih humanitarnih taboriščih ali zasebnih zavetiščih«. Škofje v zapisu v nedeljo, 2. julija, pozivajo k dnevu molitve za prebivalce zvezne države Manipur, ki jo je prizadelo nasilje, ter pozivajo k ohranjanju zavesti o dramatičnih razmerah na tem območju.

Indijski premier za pridobitev glasov hindujskih volivcev ne ukrepa proti preganjanju verskih manjšin oz. ga po navedbah nekaterih politikov celo spodbuja.

Nadškof Thazhath v izjavi tudi poziva katoličane, cerkvene izobraževalne ustanove in domove po vsej državi, naj »velikodušno nudijo zatočišče« ljudem iz Manipurja. Po besedah predsednika škofovske konference indijska Karitas že podpira na tisoče razseljenih oseb v zasilnih taboriščih. Thazhath je pozval k prispevkom za to človekoljubno organizacijo, verniki pa naj spodbujajo združenja, gibanja in nevladne organizacije, da vladnim uradnikom izrazijo svojo zaskrbljenost glede razmer v Manipurju.

Po besedah direktorja indijske Karitas so prebivalci Manipurja v hudi stiski: »Položaj je težak predvsem za otroke, ženske in ostarele,« saj ljudem med drugim primanjkuje hrane, higienskih pripomočkov in pitne vode. Kljub težkim humanitarnim razmeram pa rešitve omenjenega spora še ni na vidiku. Indijski premier Narendra Modi naj bi si na volitvah prihodnje leto prizadeval še za tretji mandat, za pridobitev glasov hindujskih volivcev pa ne ukrepa proti preganjanju verskih manjšin oz. ga po navedbah nekaterih politikov celo spodbuja.