V bogati knjižnici avstrijskega samostana Heiligenkreuz blizu Dunaja, kjer hranijo rokopise iz 12. stoletja, sta poljska avtorja nedavno odkrila Svetokriški rokopis in z njim novo slovansko gradivo. Gre za latinski rokopis s števniki, zapisanimi z besedo v slovanskem jeziku.

Kako so potrdili, da gre za zgodnjo slovenščino?

O tem je lani v poljski znanstveni reviji izšel članek, slovenski jezikoslovec Matej Šekli pa je s svojo analizo potrdil, da gre pravzaprav za zgodnjo slovenščino. »Ima še ohranjene nosne samoglasnike, recimo pent, devent, desent … ki so danes ohranjeni samo še v podjunskem narečju koroške narečne skupine. In pa seveda v lehitskih zahodnoslovanskih jezikih, kar ne more biti poljsko, kašubsko ali polabsko, je pa števnik čtiri, ki ima današnji slovenski i in ne nekdanjega poljskega,« je Šekli pojasnil za TV Slovenija.

Gre za najzgodnejši zapis števnikov od ena do deset v slovenskem jeziku, kar je pomembno odkritje. Doslej je bila slovenščina dokumentirana v Brižinskih spomenikih ter prek zapisov zemljepisnih in osebnih lastnih imen.

Pisec bi lahko prihajal iz Slovenije

Svetokriški rokopis hranijo v samostanu v Dunajskem gozdu, ki je drugi najstarejši neprekinjeno delujoč cistercijanski samostan na svetu. Preučevalci domnevajo, da bi pisec števnikov, ki kažejo lastnosti zgodnje slovenščine, lahko prihajal tudi iz Slovenije. Pisar Svetokriškega rokopisa je namreč prepisoval tudi rokopise v opatiji Rein, ta pa je imel stike s samostanom v Stični.