V rojstnem Bardu je v soboto, 22. julija, umrl beneški kulturni in politični delavec, profesor in pesnik, človek širokega duha ter velik Slovenec prof. Viljem Černo. Danes, 24. julija, bi slavil 80 let. Njegova življenjska pot je bila izredno bogata. Veljal je za osrednjo osebnost Terskih dolin in eno osrednjih v Benečiji. Opisati njegovo življenje pomeni povzeti povojno zgodovino kulturnega in političnega gibanja Slovencev v Furlaniji, v kateri je Černo imel vlogo protagonista.

Kot so zapisali v beneškem glasilu Dom, se je Černo rodil v slovenski družini v kraju Bardo (ital. Lusevera) v Terski dolini. Po italijanski osnovni šoli v rojstnem kraju je v Gorici obiskoval Slovensko strokovno šolo (1951–1954) in učiteljišče (1954–1958). Nato je od leta 1958 študiral na tržaški Filozofski fakulteti in leta 1968 doktoriral z disertacijo Aspetti geografici del fenomeno migratorio in nove Comuni della Cosidetto Slavia Friulana, v kateri je obravnaval izseljevanje iz Benečije.

Še kot dijak v goriških slovenskih šolah je bil med ustanovitelji kulturnega društva Ivan Trinko. Po končanem študiju na tržaški univerzi se je vrnil v rojstni kraj, kjer je poučeval najprej v osnovnih šolah, nato od leta 1969 do upokojitve v nižji srednji šoli v Čenti. Prizadeval se je za uveljavitev slovenskega jezika v šoli in javnosti, za kulturno in ekonomsko rast slovenske manjšinske skupnosti na Videmskem ter za njeno priznanje in zakonsko zaščito.

Pred petdesetimi leti (1967) je dal pobudo za ustanovitev Centra za kulturne raziskave v Bardu in njegova zasluga je, da so v Bardu začeli zbirati predmete iz domačega kmečkega življenja ter jih je tako rešili pred uničujočo močjo potresa. Nastal je etnografski muzej, ki je danes pričevanje preteklosti, a tudi vse bolj atraktivna turistična točka v visoki Terski dolini.

Od leta 1974 do leta 1979 je bil predsednik kulturnega društva Ivan Trinko. Politično je deloval na pokrajinski ravni kot večletni predsednik SKGZ, bil je vseskozi član deželnega vodstva SKGZ. Aktivno je sodeloval tudi kot upravitelj Slorija in Narodne in študijske knjižnice, ki jo je nekaj let vodil kot predsednik.


Foto: Lenart Rihar

Dolgoletno je bilo tudi Černovo delovanje kot krajevni upravitelj v občinskem svetu v Bardu (v opoziciji), nekaj let je opravljal tudi funkcijo odbornika za kulturo na Gorski skupnosti Terskih dolin.
Za pesniško zbirko Ko pouno noći je sarce – Ko polno je noči srce, izdala sta jo goriška Mohorjeva družba in Kulturno društvo Ivan Trinko, je prejel nagrado Vstajenje za leto 2013.

Černo je v pesmih tematiziral hribovski svet zahodnega, karnajsko-terskega dela Beneške Slovenije, kjer tečeta reki Ter in Karnahta. »V njih ni najti nič folklornega, preprostega in naivnega, temveč izrazito moderen pristop, poln bolečine. Osrednja tema Černovega pesniškega sveta je zemlja, ki so jo ljudje s trpljenjem obdelovali in vanjo polagali k večjemu počitku svoje drage. Zemlja ima dušo in nosi v sebi lepoto trav, cvetja, drevja in v njej pesnik začuti, da je tudi on del te narave, ki jo ljubi, kakor jo ljubijo tudi vsi njegovi bratje, tudi tisti, ki so odšli v širni svet,« je v utemeljitvi nagrade zapisal član komisije Marij Maver. Pesmi je napisl v terski slovenščini, z le malo furlanizmi in italijanizmi. Glasovno in besedno so zavestno približane slovenskemu knjižnemu jeziku, izvirnik pa dopolnjujejo še različice v slovenščini, furlanščini in italijanščini.

Viljem Černo je od leta 1982 nepodpisane pesmi objavljal v medžupnijskem glasilu Med nami pod lipo s križem. V glasilu, ki ga je urejal Černo, je pesmi objavljal v terskem narečju in italijanščini, pod pesmi pa se ni podpisoval. Verzi so bili tematsko vezani na vsebino štirih verskih praznikov, ob katerih je glasilo izhajalo: ob vseh svetih, božiču, veliki noči in za praznik Sv. Trojice. Župnik Renzo Calligaru in Luisa Cher sta Viljema Černa ovrednotila kot pesnika, strokovnjaki (Milena Kožuh, Miha Obit in David Bandelj) so Černove pesmi sprejeli v antologije kot svojstven izraz narečne poezije Terske doline.

Stranka Slovenska skupnost je sporočila, da se bodo Černa spominjali kot vsestransko aktivnega družbeno-političnega delavca, vzgojitelja, kulturnega ustvarjalca in doslednega borca za pravice Slovencev na Videmskem.

Pokopali ga bodo v Bardu v torek, 25. julija, ob 16. uri.

Preberite tudi:

Ko polno je noči srce - Literarna nagrada vstajenje v roke Benečana Viljema Černa

Čudoviti svet, poln zelenja in tišine - Pogovor s profesorjem Viljemom Černom

S srcem Slovenec - Osebnost tedna: prof. VILJEM ČERNO