V napadu je umrlo 49 vojakov, vsaj trije civilisti so bili ranjeni. Armenski premier Pašinjan je povedal, da na žalost to še ni končna številka. Ta se je sicer po telefonu dopoldne pogovorjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, francoskim predsednikom Emanuelom Macronom, predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinkenom, ki je izjavil, da konflikt ne more biti rešen z nasiljem.

Državi za zadnji izbruh nasilja krivita druga drugo

Armenska stran trdi, da je Azerbajdžan začel obstreljevati več mest ob meji in da se je le odzvala na provokacijo. Na azerbajdžanski strani pa trdijo, da so bili prvi napadeni njihovi vojaški položaji. V pogajanja o hitri prekinitvi ognja med državama se je vključila Rusija, a kot je sporočil armenski premier Nikol Pašinjan, se je »intenzivnost sovražnosti zmanjšala, vendar se napadi na eni ali dveh frontah iz Azerbajdžana nadaljujejo«.

Azerbajdžan naj bi prav tako utrpel žrtve, vendar po navedbah BBC-ja ni javnega podatka o številu ranjenih ali mrtvih.

Rusija na strani Armenije, Turčija podpira Azerbajdžan

Armenija ima kot krščanska država, ki meji na tri velike muslimanske države (Azerbajdžan, Turčijo in Iran) zaščitnico v Rusiji. Azerbajdžan pa je povezan s Turčijo, ki je očitno podprla Azerbajdžan v njihovi razlagi dogodkov, saj je turški obrambni minister Cavusoglu izjavil, naj Armenija opusti provokacije in se osredotoči na mirovna pogajanja.

Zadnji spopadi naj bi bili najhujši po letu 2020, v katerih je bilo ubitih na tisoče ljudi.

Ozadje spopadov

Državi sta se v zadnjih treh desetletjih zapletli v dve vojni, vseskozi pa med njima prihaja do manjših spopadov. V središču spora je regija Gorski Karabah, ki glede na mednarodno priznane meje leži v Azerbajdžanu, a jo naseljujejo etnični Armenci. Spopadi med državama imajo torej tudi versko konotacijo, saj je Azerbajdžan večinoma muslimanski, medtem ko je Armenija večinsko krščanska država.

Gorski Karabah (svetlejša lisa na zemljevidu) leži v Azerbajdžanu, a v njem živijo Armenci. FOTO: Wikipedia

Armenci prvi sprejeli krst

Krščanska skupnost v Armeniji je med najstarejšimi. Leta 301 so kot prvi narod v zgodovini prejeli sveti krst. Preganjanje kristjanov pa se je na tem območju okrepilo še zlasti v Osmanskem cesarstvu leta 1915, ko so krščanske Armence sistematično začeli zapirati, preganjati in pobijati. Po nekaterih ocenah je do konca prve svetovne vojne življenje izgubil okoli poldrugi milijon ljudi.

Medtem ko so zgodovinarji vedno govorili o »prvem genocidu 20. stoletja« in odgovornost zanj pripisovali vladi tedanjega Osmanskega cesarstva, Turčija še vedno zanika, da je kdaj koli prišlo do množičnih pregonov in nasilnega obračunavanja.

Papež pred šestimi leti obiskal Armenijo

Junija 2016 je Armenijo obiskal tudi papež Frančišek. Na obisku v prestolnici Erevan je izrazil je veliko veselje, da se lahko »dotakne zemlje te ljube armenske dežele, ki je pogumno pričevala o svoji veri, ki je veliko trpela, a se je vedno znova rodila«.