V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je bila ob 200-letnici rojstva nemškega skladatelja Richarda Wagnerja premierno na ogled njegova opera Leteči Holandec (Der Fliegende Höllander). Koprodukcija ljubljanske Opere in Cankarjevega doma je nastala v režiji Matjaža Bergerja. Dirigentsko paličico vihti uveljavljeni dirigent srbskega rodu Aleksandar Marković.

Wagnerjev opus preveva hrepenenje po ljubezni in odrešitvi

Opus Richarda Wagnerja preveva silovito hrepenenje po ljubezni in odrešitvi nekakšnega prekletstva ter dvojnost med strastno čutnostjo ter vzvišeno in čisto duhovnostjo. Ti motivi se prepletajo tudi v operi Leteči Holandec (1843). Glasba je romantično občutljiva, medtem ko je prepričljivost zgodbe izražena s silo in barvitostjo orkestracije (že v uverturi je zaznana vsemogočnost oceana) ter s skladateljevo sposobnostjo razbijanja tradicionalnih opernih elementov na recitativ, arije, zbor in ansamble, s čimer je dosežen tudi bolj koherenten tok dramskega dejanja, so zapisali v Cankarjevem domu.

Snov za opero je Wagner, zaznamovan z osebno izkušnjo moči viharja na odprtem morju, ki jo je doživel na poti med Rigo in Londonom, povzel po izročilu, ki ga je slišal med mornarji.

Leteči Holandec ali Večni mornar?

Odločitev, zakaj so se pri postavitvi odločili za naslov Leteči Holandec in ne Večni mornar, je režiser utemeljil, da zato, ker je Večni mornar interpretacija naslova, sami pa so si želeli "Wagnerja brati neposredno iz njegove zgodbe".

Opera v nemščini s slovenskimi nadnapisi

Nocoj bo v naslovni vlogi nastopil gost ansambla Andrej Maslakov, v vlogi njegove ljubljene Sente pa prav tako gostja opernega ansambla Maida Hundeling. Pri postavitvi koprodukcije, ki je nastala v sodelovanju s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Slovenskim komornim zborom, je sodelovalo okoli 200 ljudi.

Romantično opero v treh dejanjih bodo izvedli v nemškem jeziku in s slovenskimi nadnapisi. Ponovitve bodo na sporedu od 19. do 28. januarja.


Foto: SNG Opera in balet Ljubljana