Letošnji jubilejni, že 50. Dan emigranta, kot Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij iz Čedada imenujeta največji praznik beneških Slovencev, je bil v znamenju pesmi, glasbe in življenja Slovencev Videmske pokrajine. Dogodek so organizirali v gledališču Ristori v Čedadu.

Ključno je vztrajanje pri slovenščini in tradiciji

Prisotne sta pozdravila italijanski vladni podtajnik Saverio Ruperto in ministrica za Slovence po svetu in v zamejstvu Ljudmila Novak. Beneške Slovence sta vzpodbudila, naj vztrajajo v svoji zavezanosti slovenskemu jeziku in tradiciji. Glavni govornik pa je bil beneški duhovnik Marino Qualizza.

V Čedadu poimenovali ulico po beneškem Slovencu

Mladi glasbeniki, ki so zmagali na že 30. izvedbi Sejma beneške pesmi lansko leto, so sooblikovali kulturni večer, na katerem je kot prvi spregovoril župan Čedada Stefano Balloch, ki je izpostavil pomen Dneva emigranta za beneške Slovence in Čedad. Spomnil pa je tudi, da mu je ministrica Ljudmila Novak na septembrskem srečanju predlagala, da bi ob letošnji 150. obletnici rojstva Ivana Trinka Zamejskega, največjega beneškega pesnika, duhovnika in narodnega buditelja, v Čedadu po njem poimenovali ulico.

"Z veseljem lahko danes povem, da bomo to zamisel letos v Čedadu uresničili. Z veseljem in naklonjenostjo gledamo na največji praznik beneških Slovencev – na Dan emigranta – in si želimo, da se ljudje iz naših dolin ne bi več odseljevali," je dejal župan Balloch.

Sodelovanje – temelj za prihodnost

"Jezik je veliko bogastvo vsakega naroda in seveda tudi veliko bogastvo slovenskega naroda. Zato sem tu, da vam javno izrečem zahvalo, ker ga gojite in ohranjate," pa je dejala Novakova. Beneškim Slovencem je ministrica, ki jo je v Čedadu spremljal generalni konzul v Trstu Dimitrij Rupel, voščila, da bi tudi v prihodnje krepili svojo samozavest, ohranjali jezik, predvsem pa tkali vezi s sosedi, saj je po njenem mnenju sodelovanje danes temeljnega pomena za prihodnost.

Težki začetki ohranjanja slovenstva

Marino Qualizza je v svojem govoru izpostavil težke začetke ohranjanja slovenstva po drugi svetovni vojni in se spomnil prvih praznikov Dneva emigranta. Kot je dejal, je ta dan močno povezan z življenjem in identiteto beneških Slovencev. Qualizza je ob tem pozval k odgovornosti tudi deželno upravo Furlanije Julijske krajine in italijansko državo, ki nenehno krčita sredstva za slovensko narodno manjšino v Italiji. Med drugim se je zavzel za dvojezično šolo v Terski dolini in trijezično šolo v Kanalski dolini.

Dan emigranta najbolj prazničen dan

Prvi Dan emigranta je bil leta 1964, tedaj so se na njem zbrali predvsem izseljenci, ki so se vrnili domov za božične praznike. V zadnjih desetletjih je srečanje postalo najpomembnejši kulturno-politični dogodek Slovencev v videmski pokrajini. Dan emigranta je navadno tudi priložnost za obračun starega leta in za postavitev smernic v letu, ki se je pravkar začelo. Na njem sodelujejo predstavniki politične, gospodarske in kulturne stvarnosti iz Furlanije Julijske krajine in iz Slovenije poleg slovenskih in italijanskih upraviteljev s celotnega obmejnega območja.


Foto: slomedia.it