Štirim Božjim služabnikom pa so bile z novimi odloki priznane junaške kreposti, poročajo vatikanski mediji.

Mučenci v nacističnih koncentracijskih taboriščih

Med devetimi poljskimi salezijanskimi duhovniki so: Jan Świerc, Ignacij Antonowicz, Ignacij Dobiasz, Karel Golda, Frančišek Harazim, Vladimir Szembek, Ludvik Mroczek, Kazimir Wojciechowski in Frančišek Miśka. Kot duhovniki so na Poljskem opravljali različne pastoralne in predstojniške dejavnosti ter poučevali. V politične napetosti, ki so med vojno okupacijo vznemirjale Poljsko, niso bili vpleteni, kljub temu pa so bili aretirani in mučeni zaradi vere, ker so bili katoliški duhovniki.

V koncentracijskih taboriščih so nudili duhovno tolažbo svojim sojetnikom ter kljub poniževanju in mučenju še naprej izražali svojo vero. Zaničevali so jih z žalitvami njihovega duhovništva, jih mučili in ubili, nekatere pa so v smrt pahnile nečloveške razmere v ujetništvu. Zavedali so se, da so nacisti njihovo pastoralno delo šteli za nasprotovanje režimu, vendar so kljub temu nadaljevali svoje apostolsko delovanje, ostali zvesti svojemu poklicu in mirno sprejeli tveganje, da bodo aretirani, deportirani in nato umorjeni.

Duhovnik Jan Bula med mladimi. FOTO: Wikipedia/Ř. k. farnost Rokytnice nad Rokytnou (arhiv) 

Mučenca pod komunističnim režimom na Češkoslovaškem

Duhovnika iz škofije Brno, Jan Bula in Václav Drbola, sta bila v mestu Jihlava umorjena iz sovraštva do vere. V komunističnem režimu, ki je bil na Češkoslovaškem vzpostavljen leta 1948 in je začel preganjati Cerkev, sta bila oba duhovnika zaradi svojega pastoralnega zanosa označena za nevarna. Bula, 30. aprila 1951 aretiran kot žrtev zarote državne tajne policije, je bil kljub temu, da je bil takrat v zaporu, obtožen, da načrtovanja atentata, v katerem so bili 2. julija 1951 v kraju Babice ubiti nekateri komunistični funkcionarji. Obsodili so ga na smrt z obešenjem, kar se je zgodilo 20. maja 1952 v zaporu v Jihlavi. Tudi Drbola, ki je bil aretiran 17. junija 1951, je bil obtožen za atentat v Babicah, medtem ko je bil zaprt v istem zaporu. Usmrčen je bil 3. avgusta 1951.

Vaclav Drbola. FOTO: Wikipedia

Oba duhovnika so preslepili in zaprli zaradi pasti, ki so jo nastavile lažne priče. Utrpela sta nasilje in mučenje, kar je vodilo do izkrivljanja dogodkov in prisilnega podpisa lažnih priznanj krivde. Zato sta bila kot žrtvi montiranih sodnih procesov obsojena na smrt. Zavedala sta se nevarnosti, ki so jima grozile v dramatičnem kontekstu sovražnosti do Cerkve, kljub težkim pogojem v zaporu in mučenju pa sta vse sprejela z vero in zaupanjem v Božjo voljo, kot to potrjujejo pisma, napisana pred smrtjo, in pričevanje duhovnika, ki je spovedal Jana Bulo.

Duhovnika sta se zavedala nevarnosti, ki so jima grozile, kljub težkim pogojem v zaporu in mučenju pa sta vse sprejela z vero in zaupanjem v Božjo voljo.

Štirim Božjim služabnikom priznane junaške kreposti

Kot pišejo vatikanski mediji, je Cerkev z objavo odlokov, ki jih je potrdil papež Leon XIV., dobila tudi štiri nove častitljive Božje služabnike. To so:

• cistercijanka Maria Evangelista Quintero Malfaz, rojena v Španiji leta 1591, umrla je leta 1648
• škofijski duhovnik Angelo Angioni s Sardinije, ki je živel v letih med 1915 in 2008
• dominikanec José Merino Andrés, rojen leta 1905 v Madridu, umrl leta 1968
• Leone Ramognino iz reda bosonogih karmeličanov, rojen leta 1890 v Sassellu na severu Italije, umrl leta 1985

Svetniškim kandidatom se priporočimo v molitvi!