Evropa bi bila dosti revnejša, če v njej ne bi bilo dejavnih toliko redovnih skupnosti. To je končni sklep udeležencev 15. generalne skupščine Zveze evropskih konferenc višjih redovnih predstojnikov, ki so zasedali v francoskem romarskem središču Lourdes.

Pomen redov se kaže na različne načine, od kulturne dediščine, ki jo je večina uspela prenesti tudi v 21. stoletje, pa do uresničevanja potreb družbe po izobrazbi, socialni pravičnosti, po duhovnih središčih in oznanjevanju večno mladega in svežega krščanskega oznanila.

Trenutno v Evropi živi in deluje okoli 400.000 redovnic in redovnikov, ki so organizirani v sedemintridesetih narodnih konferencah. Zveza evropskih konferenc višjih redovnih predstojnikov je njihova krovna organizacija. Na generalni skupščini v Lourdesu se je zbralo okoli devetdeset redovnih predstavnikov, pridružili pa so se jim tudi predstavniki drugih evropskih ustanov, kot so denimo Zveza evropskih škofovskih konferenc, Evropski forum za laike in Evropski duhovniški svet.

Letošnjo skupščino je zaznamovala udeležba številnih mladih predsednikov ali podpredsednikov narodnih združenj iz vzhodne in južne Evrope, kjer redovno življenje v zadnjih dvajsetih letih doživlja neprestani porast, pa ne le z velikim številom novih poklicev, temveč predvsem z novimi dejavnostmi na pastoralnem in socialnem področju, ki sledijo potrebam sodobne družbe.

V številnih delih zahodne in severne Evrope pa še vedno beležijo vedno višjo povprečno starost redovnih članov, s čimer se prav tako pojavljajo nove zahteve, saj bo potrebno razmišljati o ustanavljanju posebnih ‘samostanov za upokojene redovnike ali redovnice’, kjer bo mogoča tudi oskrba posameznikov, ki potrebujejo zdravstveno nego. Ponekod je potrebno razmisliti o predaji redovnih dejavnosti in ustanov, saj člani redov zaradi starosti ne zmorejo več samostojno opravljati določenih dejavnosti.

Na zasedanju se je jasno izkazalo, da bo v prihodnosti potrebnega vedno več sodelovanja med različnimi redovnimi skupnostmi, v zadnjih letih pa se je močno povečalo tudi število mednarodnih povezav, iz česar je nastalo nekaj novih pobud in duhovnih ustanov.

Zasedanje v Lourdesu, ki se je zaključilo minulo nedeljo, je potekalo pod geslom ‘Redovniki in redovnice v Evropi: življenje kot poklic’. Osrednji predavatelj zasedanja je bil tajnik Vatikanske kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, nadškof Joseph Tobin. Nadškof Tobin je med drugim poudaril izreden pomen zaobljube pokorščine za vse redovnike in redovnice, še posebej v 21. stoletju, v okolju sekularizacije in vedno močnejšega pluralizma. V svojem nagovoru je jasno predstavil razliko med ‘poklicem’ in ‘poklicanostjo’, rekoč da ‘poklic’ običajno vključuje določeno stopnjo izorazbe, kar pa za ‘poklicanost’ ne zadostuje. Redovniki in redovnice potrebujejo pristojnost na različnih področjih, vendar so pri tem vedno v nevarnosti, da ostajajo premalo odprti za mistiko in skrivnost svoje poklicanosti. Po mnenju nadškofa Tobina Evropa danes potrebuje redovnike in redovnice, saj so bolj kot kdaj koli prej romarji in pričevalci veselega oznanila Jezusa Kristusa.