Ključna so bila prizadevanja Isabel Benjumea, španske poslanke v predstavniškem domu Evropske unije, da so jaslice končno postavili tudi v prostorih Evropskega parlamenta. Ko je bila Benjumea leta 2019 izvoljena, si je že prvo leto svojega mandata prizadevala pripraviti temelje, da bi parlament v dar prejel jaslice, ki bi bile razstavljene v adventno-božičnem času. Najprej pa je naletela na evropsko birokracijo in časovne roke.

Vse skupaj je postalo nekakšna križarska vojna, saj se mi je zdelo nesprejemljivo, da do skrajnosti ne upoštevamo krščanskih korenin Evrope.

Naslednje leto se je bolje pripravila, z vsemi potrebnimi ukrepi. Odziv, ki ga je prejela, jo je sprva povsem osupnil: iz urada predsednika parlamenta so ji sporočili, da jaslic ni mogoče postaviti, ker so »potencialno žaljive« za nevernike. »Vse skupaj je postalo nekakšna križarska vojna, saj se mi je zdelo nesprejemljivo, da do skrajnosti ne upoštevamo krščanskih korenin Evrope,« je poslanka pojasnila v pogovoru za španske medije.

Španska evropska poslanka Isabel Benjumea. FOTO: Wikipedia

Nazadnje je letos njena prizadevanja podprla malteška predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, čeprav so bile jaslice odobrene le kot »posebna razstava«, ki se lahko v prihodnosti obnovi ali pa tudi ne.

Jaslice, ki so na ogled v Evropskem parlamentu, so iz španske pokrajine Murcie, območja na jugovzhodu Španije z veličastnim izročilom jasličarstva in izdelovanja verskih podob. Izdelali so jih mojstri iz delavnice Jesusa Griñána.

Benedikt XVI. je leta 2007 izrekel ostro kritiko Evropski uniji, ker v izjavah ustanove ob 50. obletnici ustanovitve ni omenjala Boga ali krščanskih korenin celine.

Sveti papež Janez Pavel II. je v nagovoru med opoldansko molitvijo angelovega češčenja 24. avgusta 2003 zapisal, da z molitvijo spremlja pripravo ustavne pogodbe Evropske unije. Kot je dejal, je »Katoliška cerkev prepričana, kako Kristusov evangelij, ki je bil skozi mnoga stoletja dejavnik združevanja evropskih narodov, mora biti in ostaja tudi danes neizčrpen vir duhovnosti in bratstva. Upoštevanje tega je v korist vseh, izrecno priznanje krščanskih korenin Evrope v pogodbi pa predstavlja načelno jamstvo za prihodnost celine«.

Toda papeževa prizadevanja so bila žal prezrta. Leta 2007 je Benedikt XVI. izrekel ostro kritiko Evropski uniji, ker v izjavah ustanove ob 50. obletnici ustanovitve ni omenjala Boga ali krščanskih korenin celine.