Z izpolnjeno starostjo 80 let se v obdobju 24 ur iz kroga papeževih volilcev poslavljata kar dva kardinala. Izmed 213 članov kardinalskega zbora bo imelo od prihodnjega četrtka naprej volilno pravico le še 112 kardinalov. Meja volilcev, ki jo je začrtal papež Janez Pavel II. (1978-2005), je 120 glasov.



V sredo, 15, junija, 80. rojstni dan praznuje ameriški kardinal William Levada, ki je med leti 2005 in 2012 kot naslednik Josepha Ratzingerja/Benedikta XVI. zasedal položaj prefekta Kongregacije za nauk vere, dan kasneje pa mu sledi nigerijski kardinal Anthony Olubunmi Okogie.

Williama Levado, nekdanjega nadškofa v San Franciscu, je Benedikt XVI. (2005-2013) maja 2005 kot prvega škofa iz Združenih držav Amerike imenoval za vodjo najvplivnejše vatikanske kongregacije, ki jo je Ratzinger pred tem sam vodil kar četrt stoletja. Kalifornijski nadškof – rojen 15. junija 1936 v Long Beachu – je bil že med leti 1976 in 1983 strokovni sodelavec omenjene kongregacije in je takrat pridobil zaupanje svojega nadrejenega, kasneje papeža Benedikta XVI.

Za razliko od svojega predhodnika Ratzingerja kardinal Levada ni bil izpostavljen očem javnosti, ampak je deloval bolj umaknjeno. V času njegove prefekture je bilo umaknjeno izobčenje bratovščine sv. Pija, začele pa so se tudi dolgotrajne, doslej neuspešne razprave o vnovični združitvi tradicionalistov s katoliško Cerkvijo.

Po koncu službovanja v Vatikanu se je kardinal Levada z načetim zdravjem vrnil v ZDA; trenutno biva v Menlo Parku v Kaliforniji. Za njegovega naslednika je bil imenovan nekdanji regensburški nadškof, 68-letni kardinal Gerhard Ludwig Müller.

Iz ZDA prihaja 15 kardinalov, med njimi je glede na starost trenutno sedem volilcev. ZDA so za Italijo (45) država z drugim najvišjim številom kardinalov; sledijo jim Španija (12), Brazilija in Nemčija (po deset).

Nigerijec Okogie je med leti 1973 in 2012 vodil nadškofijo Lagos, ki z 2,5 milijona katoličanov sodi med največje, pa tudi najzahtevnejše krajevne Cerkve na afriški celini. Okogie je mašniško posvečenje prejel leta 1966, škofovsko pa leta 1971.

V najbolj naseljeni afriški deželi s pogosto krvavimi narodnostnimi in verskimi spori Okogie slovi po svojih prizadevanjih za uboge in zatirane. Obsodil je tudi uvedbo islamskega prava, šarije, v nekaterih severnih zveznih nigerijskih državah. Tam je islam tradicionalno močnejši od krščanstva in tradicionalnih religij.

Nigerija ima v kardinalskem zboru tri člane, od katerih pa se sme trenutno le eden udeležiti konklava: to je 72-letni karidnal John Olorunfemi Onaiyekan, nadškof v Abuji.

Vir: Kathpress
Foto: splet