V času, ko vse več informacij iščemo z nekaj kliki, tudi arhivi stopajo v korak z digitalno dobo. V Škofijskem arhivu Koper se zaključuje obsežen projekt digitalizacije matičnega gradiva, ki bo raziskovalcem, rodoslovcem in širši javnosti omogočil lažji dostop do pomembnih zgodovinskih virov. Nekatere matične knjige so na spletu dostopne že od leta 2021, zdaj se njihov nabor povečuje. Kot poudarja vodja arhiva mag. Luka Tul, gre za enega najpomembnejših projektov zadnjih let, ki bo dolgoročno prispeval tako k večji dostopnosti gradiva kot tudi k njegovemu ohranjanju.

Nekatere matične knjige so na spletu dostopne že od leta 2021, zdaj se njihov nabor povečuje. FOTO: zajem zaslona

Matične knjige župnij Škofije Koper so na spletu dostopne TUKAJ. 

»Digitalizacija je, arhivsko gledano, pretvorba zapisov iz fizične v digitalno obliko,« pojasnjuje mag. Tul. V koprskem škofijskem arhivu projekt zajema matične in družinske knjige župnij Škofije Koper, med njimi krstne, poročne in mrliške knjige ter tako imenovane družinske knjige oziroma status animarum (stanje duš).

Gre za gradivo, ki so ga iz posameznih župnij prevzeli v letih 2015 in 2016. Danes arhiv hrani skoraj 2.800 takšnih knjig. Večina jih je že digitaliziranih, trenutno pa poteka še digitalizacija zadnje tretjine gradiva.

»To je gradivo, po katerem uporabniki najpogosteje povprašujejo, zato smo ga tudi med prvimi vključili v postopek digitalizacije in omogočili dostop prek spleta,« pravi Tul.

Vodja Škofijskega arhiva Koper mag. Luka Tul. FOTO: I. Ž.

Mednarodna podpora za dokončanje projekta

Pomemben korak k uspešnemu zaključku projekta je bil letošnji razpis Mednarodnega centra za arhivske raziskave ICARUS iz Avstrije, na katerem je Škofijski arhiv Koper pridobil sredstva za nadaljevanje dela.

Za možnost prijave so v Kopru izvedeli oktobra lani in se hitro lotili priprave dokumentacije. Prizadevanja so bila uspešna, saj jim je ICARUS v začetku letošnjega leta odobril sredstva za dokončanje projekta.

ICARUS je ena najpomembnejših evropskih organizacij na področju digitalizacije arhivskega gradiva. Upravljajo spletni platformi Matricula in Monasterium, na katerih so objavljene matične knjige in listine številnih evropskih arhivov. Njihov cilj je povečati dostopnost zgodovinskih virov zainteresirani javnosti.

Na platformi Matricula so že objavljene digitalizirane matične knjige župnij Škofije Koper, po zaključku projekta pa bodo uporabnikom dostopne tudi preostale knjige.

Delo z arhivskim gradivom zahteva skrbnost

Skeniranje v okviru projekta izvajata dva mlada Italijana, Simone Lipeti in Paolo Cavozzi, ki sta se dela lotila z izjemno skrbnostjo. »Ves čas sva se zavedala, da bi lahko z izpuščenimi ali napačno vnesenimi podatki, čeprav le v majhni meri, spremenila zgodovino. Podobno odgovornost so nosili tudi naši predhodniki, ki so podatke v te knjige zapisovali ročno,« sta povedala.

Paolo in Simone sta z vso skrbnostjo digitalizirala matične knjige in druge arhivske dokumente. FOTO: M. P.

Pri njunem delu ju je presenetilo, da so bile v najslabšem stanju knjige Status animarum. »Ne glede na letnico so bile zelo poškodovane – nekatere raztrgane, druge pa celo brez vezave. V arhivu so nama pojasnili tudi razlog za to. Te knjige so se namreč ob vsakem dogodku (krstih, porokah itd.) znova odpirale in dopolnjevale, zato so bile veliko bolj izpostavljene obrabi kot druge matične knjige. Poleg tega nama je vodja arhiva Luka Tul povedal, da so nekatere od teh knjig v času vojn celo zakopali, da sovražniki ne bi odkrili imen ljudi in krajev, kjer so živeli.«

Manj obiskovalcev, več uporabnikov na spletu

Čeprav digitalizacija ni prinesla večjih presenečenj, se njeni učinki že jasno kažejo pri vsakdanjem delu arhiva. »Pred letom 2021 smo imeli v čitalnici pogosto tudi po deset obiskovalcev hkrati, danes jih je običajno največ štiri ali pet,« ugotavlja Luka Tul. 

To ne pomeni manjšega zanimanja za arhivsko gradivo, temveč nasprotno. Vedno več uporabnikov lahko do potrebnih podatkov dostopa od doma, brez obiska arhiva. Digitalizacija je tako spremenila način uporabe gradiva, ne pa tudi zanimanja zanj.

Bo digitalizirano arhivsko gradivo pritegnilo tudi mlade? 

Simone in Paolo nista prepričana, da bo digitalizacija zgodovinskih virov pritegnila mlade. »K raziskovanju jih je treba spodbujati in v njih vzbuditi radovednost ter konkretno zanimanje za zgodovinske raziskave. Pri matičnih knjigah bi lahko raziskovali življenje kakšnega dedka ali pradedka in oblikovali pravo družinsko drevo, na primer.

Simone in Paolo pravita, da digitalizacija nedvomno omogoča lažji dostop do zgodovinskih virov, vendar to še ne pomeni, da bodo mladi zaradi tega samodejno bolj zainteresirani za zgodovino. FOTO: M. P. 

Zakaj je digitalizacija tako pomembna?

Po besedah Luke Tula sta ključna razloga za digitalizacijo predvsem dostopnost in varovanje kulturne dediščine. Prvi razlog je praktične narave. Digitalni dostop omogoča, da lahko posamezniki gradivo pregledujejo od doma, ne glede na oddaljenost od arhiva. S tem prihranijo čas in stroške poti, arhivsko gradivo pa postane dostopnejše širšemu krogu ljudi.

Drugi razlog je ohranjanje izvirnikov. Stare knjige in dokumenti so pogosto občutljivi ter podvrženi obrabi. Vsaka uporaba pomeni določeno tveganje za poškodbe. Če uporabniki večino raziskovanja opravijo na digitalnih kopijah, se fizični dokumenti uporabljajo redkeje in se zato bolje ohranijo za prihodnje generacije.

Nepogrešljiv vir za rodoslovce

Med najpogostejšimi uporabniki škofijskega arhiva so rodoslovci oziroma posamezniki, ki raziskujejo zgodovino svojih družin. Prav njim digitalizacija prinaša največje koristi. Za območje Škofije Koper namreč številnih podatkov iz obdobja pred letom 1945 ni mogoče pridobiti drugje kot v župnijskih matičnih in družinskih knjigah.

»Največ obiskovalcev zanima raziskovanje lastnih prednikov,« pojasnjuje Tul. Matične knjige pogosto predstavljajo edini vir za ugotavljanje družinskih povezav, krajev izvora in življenjskih poti prednikov.

Z objavo gradiva na spletu bodo takšne raziskave bistveno enostavnejše, saj uporabnikom ne bo več treba osebno obiskati arhiva za vsak vpogled v dokumente.

Dragoceni dokumenti zgodovine

Čeprav največ zanimanja vzbujajo matične knjige, Škofijski arhiv Koper hrani tudi številne druge dragocene zgodovinske vire. Med njimi so arhivsko gradivo župnij zgodovinske vrednosti, zbirka pergamentnih listin, gradivo koprskega stolnega kapitlja, osebni fondi nekaterih duhovnikov, ki so delovali na območju škofije, ter gradivo apostolskih administratur, ki so na ozemlju današnje Škofije Koper delovale od konca druge svetovne vojne do konca leta 1977, je povedal mag. Luka Tul.

Ti dokumenti predstavljajo pomemben vir za raziskovanje verske, kulturne, družbene in politične zgodovine slovenskega Primorja ter širšega prostora nekdanje koprske škofije.

Pogled naprej

V drugi polovici letošnjega leta v arhivu ne pričakujejo posebnih pretresov ali izrednih izzivov. Nadaljevali bodo svoje temeljno poslanstvo: prevzemanje, urejanje in popisovanje gradiva župnij ter zagotavljanje dostopa do arhivskih virov zainteresirani javnosti. Obenem bo pomembna naloga uspešen zaključek digitalizacije preostalih matičnih in družinskih knjig, s čimer bo eden največjih projektov zadnjih let dosegel svoj cilj.