Minuli konec tedna so v vzhodni Nemčiji med slovesnim bogoslužjem posvetili največjo cerkveno novogradnjo po političnem preobratu leta 1989. Dresdenski škof Heiner Koch je proštijsko cerkev Sv. Trojice v Leipzigu uradno sprejel v posest in jo blagoslovil.

Papež Frančišek je cerkveno novogradnjo v pozdravnem sporočilu označil kot »znamenje upanja in prihodnosti«. Poudaril je, da nova cerkev »odpira vrata tudi tistim, ki Kristusa ne poznajo, in bo vsem vedno znova pred očmi odpirala večja obzorja«. Okoli 80 % izmed 530.000 prebivalcev Leipziga je nevernih, v mestu živijo le 4 % katoličanov.

Posvetitve se je udeležilo okoli 1.100 ljudi, med njimi tudi predsednik saške vlade, Stanislaw Tillich, in apostolski nuncij nadškof Nikola Eterović. S 4.700 verniki je omenjeno proštijsko občestvo največja župnija v škofiji Dresden-Meißen. S priseljevanjem in novokrščenci se vsako leto poveča za okoli 150 članov.

Škof Koch se je v nagovoru obrnil tudi na nekristjane: »Hvaležni smo zanje, za nekrščene, ki s svojimi življenjskimi izkušnjami, s svojim iskanjem in z vprašanji za nas pomenijo pravo bogastvo, pomenljivi za naše življenje in našo vero.« Škof je obenem poudaril: »Mi nismo cerkev pripravljenih, ki menijo, da so Boga doumeli v celoti.« Tudi kristjani Boga vedno znova iščejo.

Apostolski nuncij, nadškof Eterović, je spregovoril o »dolgo pozabljenih ranah uničenja«, ki se bodo z novo proštijsko cerkvijo končno zacelile. S tem je spomnil na bombardiranje prve leipziške proštijske cerkve v drugi svetovni vojni, ki je stala le nekaj sto metrov stran od novogradnje. Po uničenju tamkajšnje proštijsko občestvo do leta 1982 ni imelo svojega svetišča. Nadomestno gradnjo so v tedanjem režimu smeli urediti na zunanjem robu mestnega jedra, zaradi neustreznega zemljišča pa so se na njej kmalu pokazale številne nepravilnosti.

Po besedah vladnega predstavnika Tillicha bo nova proštijska cerkev sejemskemu mestu v prid: »Z njo se ne le zapira gradbena luknja v mestnem jedru, ampak tudi luknja v mestu samem.« Rastoče katoliško občestvo je po štiridesetih letih državnega zatiranja znamenje žive verske svobode.

Leipzig je bil doslej edino med nemškimi velemesti, ki v središču ni imelo uglednega katoliškega svetišča. Nova cerkev v višini 50 metrov stoji nasproti nove mestne hiše. Načrte za novogradnjo so pripravili v leipziškem arhitekturnem biroju »schulz & schulz«. Oltar, ambon, tabernakelj, krstni kamen in sedeže za duhovnike je oblikoval ameriški umetnik Jorge Pardo.Stroški za gradnjo svetišča z župnijskim domom in štirimi stanovanji ob njem znašajo okoli 15 milijonov evrov, dva milijona evrov sta bila namenjena notranji opremi, milijon pa za plačilo zemljišča.

Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia