Tridnevno dogajanje se je v petek začelo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani s predavanjem arheologa in raziskovalca Dragana Božiča. Predavanje je bilo posvečeno dvema pomembnima dogodkoma iz zgodovine Triglava – postavitvi Aljaževega stolpa in odprtju Triglavske koče na Kredarici.

Triglav in Aljaž skozi zgodovinske fotografije

Božič je predstavil zgodbo o postavitvi stolpa, ki ga je dovški župnik Jakob Aljaž dal postaviti na vrhu Triglava leta 1895. Ob tem je spomnil tudi na fotografske posnetke, ki so nastali ob različnih dogodkih, povezanih s Triglavom. Predavanje je bilo povezano tudi s 130. obletnico odprtja koče na Kredarici, ki je bila slovesno odprta 10. avgusta 1896. Petkov večer se je nadaljeval na Trgu olimpijcev v Mojstrani, kjer je nastopila glasbena skupina Joške v'n.

Gorski reševalci s prikazno vajo pokazali svoje delo

Sobotni program je bil namenjen predvsem gorskemu reševanju. V soteski Mlačca so člani Gorske reševalne službe Mojstrana pripravili prikaz reševalne akcije. V vaji je bila predstavljena plezalna nesreča, pri kateri je poškodovani plezalec potreboval prvo pomoč. Z nosili pod steno so reševalci odnesli poškodovanega. Gorski reševalci so prikazali tudi uporabo reševalne opreme ter obiskovalcem pojasnili, na katere nevarnosti morajo biti pozorni pri gibanju v gorah.

FOTO: FB Kulturno umetniško društvo Jaka Rabič Dovje - Mojstrana

Aljažev prosvetni dom na Dovjem je zaznamovala slavnostna akademija ob 80-letnici Gorske reševalne službe Mojstrana. Gorski reševalci so ob jubileju predstavili nove prostore Doma reševalcev v Mojstrani ter spregovorili o nekaterih odmevnih reševalnih akcijah in odpravi na Aconcagu pred tremi desetletji.

Ob jubileju je izšel tudi novi zbornik, ki prinaša zgodbe iz preteklosti in sedanjosti društva. Med drugim se posveča slovenski zastavi na Triglavu leta 1991 in letos, ganljivi zgodbi tetraplegika Jožeta Globokarja ter spominu na Janeza Klinarja – Požganca ob stoletnici njegove smrti. V pogovoru so osvetlili tudi manj znane dogodke in zanimive zgodbe iz osemdesetletne zgodovine reševanja.

Slavnostni program sta z nastopom dopolnila tenorist Klemen Torkar in harmonikar Jaka Kern, povezovala pa ga je Nataša Mrak.

Aljaževe dneve sklenili s pohodom, koncertom in mašo 

Aljaževe dneve je v nedeljo odprl tradicionalni Gustlnov pohod. Udeleženci so se iz Vrat odpravili proti bivaku pod Luknjo. Pohod, ki ga pripravlja Planinsko društvo Dovje - Mojstrana, je namenjen spominu na Avgusta Delavca - Gustlna, pomembnega planinca in snovalca Triglavske muzejske zbirke. Po vrnitvi v Vrata je pri Aljaževem domu sledilo druženje udeležencev ob pogostitvi.

FOTO: FB Župnija Dovje

Nedeljski program se je nato preselil na Dovje. V tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Mihaela je najprej nastopil Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje, ki ga umetniško vodi Neža Križnar Ristič. Zbor že več kot desetletje združuje pevce različnih generacij in ohranja tradicijo slovenskega moškega zborovskega petja. Po koncertu je ob 16. uri sledila še sveta maša, s katero so sklenili letošnje Aljaževe dneve.

Aljaževa dediščina še vedno živi

Jakob Aljaž je na Dovje prišel leta 1889 in tam ostal skoraj štiri desetletja, poroča STA. Kot duhovnik se ni posvečal le verskemu življenju kraja, temveč je pomembno vplival tudi na njegovo kulturno in družbeno življenje. Med domačini je spodbujal petje, igranje in druge oblike ljudske ustvarjalnosti.

Njegovo ime je danes tesno povezano predvsem s Triglavom. Leta 1895 je poskrbel za postavitev stolpa na najvišji slovenski gori. Stolp je sčasoma postal eden najbolj prepoznavnih simbolov slovenskega planinstva in narodnega ponosa.