Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»V najglobljih globinah smo si najbolj podobni«

Za vas piše:
Marjan Pogačnik
Objava: 25. 10. 2023 / 07:53
Oznake: Družba, Dogodek
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 25.10.2023 / 16:44
»V najglobljih globinah smo si najbolj podobni«
Miljana Cunta. FOTO: Katja Kodba

»V najglobljih globinah smo si najbolj podobni«

Slovenska pesnica Miljana Cunta je v torek na otvoritveni slovesnosti Frankfurtskega knjižnega sejma poleg predsednice Nataša Pirc Musar in filozofa Slavoja Žižka nastopila z govorom, v katerem je govorila predvsem o samoti kot tisti, v kateri se rojeva poezija, in vlogi poezije pri ustvarjanju skupnosti.

Z njo smo se pogovarjali o temi njenega govora in vtisih s sejma, tudi s srečanja s Salmanom Rushdiejem, ki je prav tako gostoval v Frankfurtu.

Na Frankfurtskem knjižnem sejmu ste imeli več nastopov. Kaj vam pomeni možnost, da se v Frankfurtu predstavite kot pesnica?

Kot avtorica, ustvarjalka poskušam predvsem ločevati med ustvarjalnim procesom in med vsem, kar se nato dogaja s knjigo v javnem prostoru. To se zdi dokaj samoumevno in preprosto, ampak v resnici je danes precej težko, ker se zdi, da se prostor za samotno ustvarjanje krči. Krči se zaradi raznih motilcev časa, pa tudi zaradi pritiska na avtorje, da se morajo veliko promovirati, nenehno predstavljati svoje delo, biti navzoči v medijih na raznih prizoriščih, vključno s sejmi. Pomembno se mi zdi, da prepoznamo oba svetova, ki imata svoje zakonitosti, in da tako lažje prehajamo med njima. Osebno mi je zelo pomembno, da imam čas za ustvarjanje, da je to kontinuiran čas, da se lahko poglobim v to, kar del...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh