V NUK razstava ob 500-letnici reformacije
V NUK razstava ob 500-letnici reformacije
V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) je v torek, 4. aprila, predsednik RS Borut Pahor odprl razstavo Beseda Božja ostane na veke. V letu, ko zaznamujemo 500-letnica začetka verske reforme Martina Lutra, so v Veliki čitalnici predstavljena ključna dela reformacije, ki so določala miselno, tekstno in delovanjsko podobo protestantskega gibanja. Razstava je ena od osrednjih prireditev v sklopu leta reformacije 2017 v Sloveniji.
15.000 tiskanih strani v slovenskem jeziku
Avtor razstave Jonatan Vinkler je ob odprtju spomnil, da je protestantizem Slovencem poleg slovenske slovnice in biblije prinesel okoli 15.000 tiskanih strani, napisanih v slovenskem jeziku, od katerih jih je kar 8000 Trubarjevih. Ta obseg do opusa Ivana Cankarja velja za največjega, je poudaril. S tem je Trubar Slovencem omogočil, "da so brali, pisali, peli in molili v slovenskem jeziku, ter da so lahko vstopali skozi velika vrata evropskih dvorov." Tako so "iz govorice pastirjev naredili jezik učene kulture".
Duhovna besedila blizu ljudem
Zbrane sta po pozdravnem nagovoru direktorice NUK Martine Rozman Salobir nagovorila tudi minister za kulturo Tone Peršak in škof evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi Geza Filo. Po Peršakovih besedah sta Luter in Trubar izhajala iz verske narave, trudila sta se za čimbolj neposreden stik ljudi z duhovnimi besedili, s tem pa sta poskrbela za civilizacijski dosežek - omogočila sta, da je knjiga v domačem jeziku prišla v roke mnogim ljudem.
Škof Filo pa je spomnil, da je reformacija pomenila konec nekega obdobja in začetek novega, v katerem je bil v ospredju človek. Po njegovem mnenju je reformacija potrebna tudi današnjemu človeku v smislu preizpraševanja dejanj in obnašanja.
Temeljna dela reformacije
Temeljno delo novega gibanja in cerkve je postalo Sveto pismo v vernakularnem jeziku. Njegovemu prevajanju, razlaganju, ilustriranju in tiskanju so bile od začetka reformacije posvečene najplodnejše energije. Tako je z roko v roki s cerkveno reformo in nastankom nove deželne cerkve hodil tudi razmah protestantske književnosti, ki je posledica cerkvene reforme v nemškem in od leta 1550 tudi v slovenskem jeziku. "In je hkrati tudi stopnica, prek katere Slovenci, ki jim to samopoimenovanje v tiskani obliki prvič artikulira prav reformacija, vstopijo v učeno kulturo," je v katalogu zapisal Vinkler.
Med drugim je omenil izvoda Lutrove Biblije iz leta 1570 in Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Kot je poudaril, sta knjigi tekstno in likovno "mati in hči", saj je bila iz Lutrove biblije wittenberške izdaje vzeta likovna oprema za tisk Dalmatinove Biblije. Med dragocenostmi na razstavi je izpostavil kodeks, ki ima na začetku traktat o husitih v latinščini, izpisan v gotici. Kot je pojasnil, je kodeks edinstven, saj ga je napisal pisec starejšega dela slovenskega Stiškega rokopisa. Slednji pa je po Vinklerjevih besedah za slovensko kulturo neprecenljive vrednosti, saj so slovenski srednjeveški spomeniki zelo redki.
Na razstavi je predstavljena tudi pesmarica Duhovne pesmi in psalmi, izjemno redek tisk, ki do nedavno ni bil omenjen v protestantski bibilografiji, in to v evropskem merilu. Izjemno lepa pa sta po besedah avtorja razstave tudi izvoda obeh postil - Lutrove Hišne postile iz leta 1556 in poslednjega dela Primoža Trubarja, Hišne postile iz leta 1595, ki sta prav tako "mati in hči", likovno nekoliko manj, tekstno pa zagotovo.
Razstava, ki bo na ogled do 10. junija, je nastala v sodelovanju med NUK in Univerzo na Primorskem.
Foto: Ksenja Hočevar
