V primerjavi z enakim obdobjem lani je bila domača potrošnja višja za 16,6 odstotka. Potrošnja gospodinjstev se je povečala celo za petino, kažejo podatki statitsičnega urada.

Že četrto četrtletje zapored se je uvoz povečal bolj kot izvoz (uvoz za slabih 16 odstotkov, izvoz pa zaslabih osem). Zaradi višje rasti uvoza v primerjavi z izvozom in neugodnih pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda k rasti BDP znova negativen.

Več neto davkov

Dodana vrednost se je v prvem četrtletju povečala za 9,3 odstotka na letni ravni. K tej rasti so največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva. H gospodarski rasti so pomembno prispevali tudi neto davki, ti so se glede na isto četrtletje prejšnjega leta povečali za 13,2 odstotka.

Še naprej je naraščala tudi zaposlenost je še naraščala. V prvem četrtletju je bilo zaposlenih 1.073.000 oseb, kar je približno 34.000 oz. 3,3 odstotka več kot v prvem četrtletju lani.

Odziv Umarja in Banke Slovenije

V Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je gospodarska rast v začetku letošnjega leta ostala visoka predvsem zaradi nizke lanske osnove. Realno se je BDP na četrtletni ravni povečal za 0,8 odstotka, kar je bistveno manj kot v preteklih četrtletjih.

Rast gospodarske aktivnosti se je umirila zlasti v izvoznem delu gospodarstva, ki se že dalj časa sooča z motnjami v dobavnih verigah in rastočimi stroški, razmere so se še zaostrile zaradi vojne v Ukrajini, ugotavljajo na Umarju.

Da je bila umiritev rasti po izrazitem povišanju ob koncu lanskega leta pričakovana, najnovejše podatke o gospodarski aktivnosti komentirajo na Banki Slovenije. Z 0,8 odstotka na četrtletni ravni je bila za 0,6 odstotne točke višja od povprečja v območju evra.

V Sloveniji so se v prvem letošnjem četrtletju nadaljevala ugodna gospodarska gibanja, o teh številkah pravijo v centralni banki. Kot ugotavljajo, je poleg potrošnje gospodinjstev domačo aktivnost še naprej krepilo izdatno investiranje, pri čemer pomemben delež odpade na gradbeništvo. Domače povpraševanje je poganjalo rast uvoza, ki je ostala še močnejša od sicer robustne rasti izvoza. Učinki ruske vojaške agresije v Ukrajini in posledičnih sankcij se tako za sedaj odražajo predvsem v visoki rasti cen energentov in surovin.