V Rimu so včeraj priredili novo postajo Dvorišča za pogane, zdaj že znano pobudo upokojenega papeža Benedikta XVI., ki jo pripravlja Papeški svet za kulturo. Kot poroča Radio Vatikan, je pobuda namenjena spodbujanju dialoga med verujočimi in neverujočimi, dogaja pa se po različnih mestih po celem svetu. Tokratno srečanje je bilo posebej namenjeno časnikarjem. O dogodku je v pogovoru za Radio Vatikan spregovoril kardinal Gianfranco Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo.

Kardinal Ravasi je med drugim predstavil poglavitne tematike, s katerimi so se soočili udeleženci, verniki ali neverniki, ki delajo v medijih. »Menim, da bi najbolj sugestivno premišljevanje lahko potekalo predvsem znotraj kategorije resnice, ki je ena temeljnih kategorij tudi znotraj same komunikacije«, je prepričan predsednik Papeškega sveta za kulturo. Druga tematika je bila »oseba«, ki je v področje komunikacije seveda vključena, včasih celo na agresiven način. Tretja tematika, ki jo omenja kardinal Ravasi, je »verska razsežnost«, ki je v medijih še intenzivneje zaživela v zadnjem obdobju s prihodom papeža Frančiška. Zadnja širša tematika pa je bila premišljevanje o vrednosti »besede«, saj je prav to eno izmed okolij, kjer se verujoči in neverujoči lahko srečajo. Predvsem krščanska vera ima besedo namreč v svojem izvoru. Obenem je beseda tudi pot pripovedovanja o Bogu, v svetu laikov pa je beseda prav tako vedno pot kulturnega sporazumevanja.

Kardinal Ravasi je zatem spomnil, da sta pred kratkim tako papež Frančišek kot tudi upokojeni papež Benedikt XVI. posegla v množična komunikacijska sredstva, bodisi preko pisma ali pa preko pogovora. Njun način je po Ravasijevem mnenju lekcija za vse, ki delajo v svetu kulture in tudi pastorale. Ne bi se smeli bati »stopiti na trg, vstopiti v zmešnjavo aktualnega sporazumevanja«. Tja naj bi ponesli razloge svojega upanja in svoje vere.

Dvorišče za pogane, je ob koncu še poudaril predsednik Papeškega sveta za kulturo, ima dvojno značilnost. Po eni strani gre za soočenje, ki mora biti kakovostno in izbrano, vključevati mora razumske argumente, po drugi strani pa, če je soočenje zares dialog in priznava razlike, ki obstajajo, mora izražati tudi določen žar. Ta ni sarkastičen, temveč se kaže v doslednosti in trdnosti pri predstavljanju lastne identitete. Če identiteta posameznika zasluži negativno sodbo, mora biti ta po Ravasijevih besedah izražena v neposredni, takojšnji in učinkoviti obliki.

Vir: Radio Vatikan

Foto: RV