Danes se je v Rimu začel tridnevni simpozij z naslovom ‘Obiranje sadov’, s katerim prireditelji želijo obeležiti štirideset let ekumenskega dialoga. Simpozija na sedežu Papeškega sveta za pospeševanje krščanske edinosti se udeležuje približno štirideset predstavnikov in strokovnjakov iz katoliške, evangeličanske, anglikanske in metodistične Cerkve. Osnova pogovorov in razprav bo knjiga predsednika Papeškega sveta za pospeševanje krščanske edinosti kardinala Walterja Kasperja, ki je lani izšla pod naslovom ‘Obiranje sadov. Osnovni vidiki krščanske vere v ekumenskem dialogu’, so poročali pri vatikanskem radiu. Knjiga na celosten način vsebuje temeljit pregled poteka ekumenskega dialoga v zadnjih štiridesetih letih, izpostavlja dosežene cilje ter različne še odprte probleme, ki bodo udeležencem simpozija služile kot iztočnice za iskanje smeri ekumenskega dialoga v prihodnosti.

Kot je dejal kardinal Kasper v svojem uvodnem govoru, je štirideset let bilateralnih pogovorov obrodilo mnogo več bogatih sadov kot so si na začetku predstavljali, ter pri tem izpostavil potrditev skupnega temelja v Jezusu Kristusu in Sveti Trojici, kar je izraženo v skupni veroizpovedi in nauku prvega ekumenskega zbora. Na tem skupnem temelju sloni tudi soglašanje glede temeljnih resnic o nauku o upravičenju, kar omogoča enako pričevanje v svetu. Pomemben napredek je bil narejen tudi na področju ekleziologije, odnosa med svetimi spisi in tradicijo, zakramentalne narave Cerkve, apostolskega nasledstva in služb v Cerkvi, omembe vredno pa je po kardinalovih besedah tudi medsebojno približevanje na področju evaharistije. Kardinal Kasper je prav tako izpostavil odprta vprašanja med Cerkvami, med katerimi je izpostavil hermenevtični problem, ki je po njegovem prepričanju osnovni problem celotne teologije in prav tako ekumenske teologije. Gre predvsem za vprašanje branja Svetega pisma z ozirom na zgodovino, izročilo in nauk posamezne Cerkve, problem prevajanja in interpretacije besedil v sodobnem času ter ohranjanja pomembnosti evangelijskega sporočila, ne da bi se pri tem zapadlo v fundamentalizem ali relativizem.

Kot ključnega pomena za nadaljnji ekumenski dialog je kardinal Kaper izpostavil oblikovanje skupnega cilja in opredelitev namenov, da pogovori ne bi zašli v različne smeri in končali v še večji ločenosti kot na začetku. Določitev skupnega cilja po njegovem prepričanju predstavlja problem sodobnega ekumenskega dialoga, ki je v knjigi ‘Obiranje sadov’ le bežno nakazan. Kot pomembne korake v prihodnost je kardinal Kasper navedel ekumenski realizem, izhajanje iz skupnih temeljev in njihovo nenehno utrjevanje ter zavedanje, da je predmet ekumenizma Cerkev kot Božje ljudstvo, ki roma skozi zgodovino časa.