Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi v ponedeljek, 12. septembra, v rimskem konferenčnem središču 'Centro Alcide De Gasperi' prireja zasedanje o vprašanju naraščajoče nestrpnosti do kristjanov. Uradna prireditelja zasedanja sta Litva, ki letos predseduje OVSE, in Urad za demokratične ustanove in človekove pravice pri omenjeni organizaciji.

Urad za demokratične ustanove in človekove pravice pri OVSE je že leta 2009 priredil konferenco z naslovom 'Nestrpnost do kristjanov in njihova diskriminacija'. Strokovnjaki so takrat prišli do enoglasnega zaključka, da tudi v deželah z dolgoletno demokratično tradicijo nestrpnost do kristjanov opazno narašča.

Po mnenju člana organizacije za človekove pravice 'Observatory on Intolerance and Discrimination against Christians' se pojavu nestrpnosti do kristjanov v Evropi in njihove diskriminacije zaenkrat na splošno posveča še premalo pozornosti. Da so pogajanja o tem vprašanju potrebna tudi 'zahodno od Dunaja', se mediji in politika zaenkrat še popolnoma ne zavedajo.

Na parlamentarnem zasedanju OVSE v letošnjem juliju je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje nujen poziv evropskim državam, naj se dosledno ukvarjajo s problemom nestrpnosti in diskriminacije. Na tokratnem srečanju v Rimu bodo strokovnjaki razpravljali o nekaterih vidikih te naraščajoče nestrpnosti, namen zasedanja pa je, da bi sovražne napade na kristjane dokumentirali in se z njimi spopadli.

V številnih državah namreč ob tovrstnih sovražnih napadih sploh še ne ukrepajo. Prireditelji pričakujejo, da bo tokratno srečanje okrepilo zavedanje pomembnosti tega vprašanja, saj je to prvi korak k reševanju vsakega problema.

Decembra 2010 so pri organizaciji za človekove pravice 'Observatory on Intolerance and Discrimination against Christians' na Dunaju objavili petletno poročilo o nestrpnosti do kristjanov v Evropi, v katerem so kot konkretne primere nestrpnosti navedli napade na duhovnike, verske ustanove, cerkve in krščanska pokopališča, pa tudi odstranjevanje verskih simbolov iz javnih prostorov in aretacije pouličnih pridigarjev. Številni primeri kažejo, da so kristjani tudi v državah članicah Evropske zveze 'zaradi radikalnega sekularizma in pretirane politične korektnosti' izpostavljeni diskriminaciji in nestrpnosti. Iz primerov v poročilu so jasno razvidni 'različni vidiki in velika razširjenost' pojava diskriminacije kristjanov v zahodnem svetu.

Vladam držav članic Evropske zveze v poročilu svetujejo, naj v svojih deželah zagotavljajo versko svobodo in svobodo vesti, pa tudi svobodo izražanja mnenja, svobodo govora, svobodo zbiranja, ter predvsem svobodo do ugovora vesti. V zvezi z zadnjo točko so v Evropski zvezi zabeležili že celo vrsto kršitev, kot denimo v primeru španskega sodnika, ki je bil suspendiran, ker je lezbičnemu paru oviral posvojitev deklice.

Načini nestrpnosti in diskriminacije kristjanov se med seboj precej razlikujejo. Na vzhodu, denimo, še posebej v osrednji Aziji, nekatere verske skupnosti sploh niso priznane, kar lahko enačimo s prepovedjo zbiranja, v zahodnih državah pa so kristjani vedno bolj omejeni v svojih pravicah, predvsem na področju svobode vesti, svobodnega izražanja mnenja, pa tudi na področju verske svobode.