V znanem španskem romarskem središču Santiago de Compostela so na prehodu iz starega v novo leto slovesno razglasili ‘Jakobovo leto’ 2010. S tremi močnimi udarci s kladivom po ‘Svetih vratih’ romarske katedrale je nadškof Julian Barrio odprl 119. Jakobovo leto, ki ga praznujejo od 12. stoletja. V prihodnjih mesecih v Santiagu pričakujejo precej več kot deset milijonov obiskovalcev.

Katoliška Cerkev z novim rekordom računa tudi pri romarjih: pričakujejo vsaj 240.000 ljudi, ki si bodo prislužili tradicionalno romarsko listino, kar pomeni, da bodo zadnjih sto kilometrov do legendarnega groba apostola Jakoba prehodili ali pa zadnjih dvesto kilometrov prevozili s kolesom.

Romarski urad v Santiagu de Compostela je pri tem na prvi dan novega leta objavil tudi statistiko za leto 2009: na grob apostola Jakoba je lani priromalo 145.877 vernikov, kar je 16,6% več kot leto poprej. Posebej priljubljena je Jakobova romarska pot pri nemških vernikih, saj so s številko 14.789 romarjev na prvem mestu, sledijo pa jim Italijani (10.341), Francozi (7.459), Portugalci (4.854), Američani (2.540), Kanadčani (2.194) ter Avstrijci (1.995). Največjo romarsko skupino pa zastopajo Španci sami, saj jih v Santiago priromalo kar 79.007. 120.605 romarjev je pot prepešačilo, 24.892 se jih je pripeljalo s kolesom, 341 jih je prijahalo, 39 oseb pa je na grob apostola Jakoba prispelo na invalidskem vozičku.

Papež Benedikt XVI. je v pozdravnem pismu izpostavil pomen romarske poti apostola Jakoba za Evropo, saj po njegovih besedah romarska pot, ki jo prepredajo verska slavja, spoved, gostoljubje, umetnost in kultura, zgovorno priča o ‘duhovnih koreninah Stare celine’. Santiago je že stoletja cilj romarjev iz vse Evrope, ki na romanju obnavljajo in krepijo svojo vero. Papeževo pozdravno pismo so prebrali med slovesno mašo ob odprtju Jakobovega leta.

‘Sveto Jakobovo leto’ v mestu na skrajnem severozahodu Španije obhajajo takrat, ko god apostola, 25. julij, pade na nedeljo. Jakobova pot, katere mreža je prepredena čez vso Evropo, že od preloma prvega tisočletja privablja romarje v Santiago de Compostela. Špansko mesto se je poleg Rima in Jeruzalema razvilo v najpomembnejši romarski cilj krščanstva. Odkar sta pokojni papež Janez Pavel II. in Evropski svet leta 1987 pozvala k oživitvi Jakobove poti, se je v tem španskem romarskem središču pričel pravi preporod.

Cerkev in krajevne oblasti so se intenzivno pripravljale na pričakovani naval romarjev v letošnjem Jakobovem letu. Petkrat dnevno bodo obhajali romarske maše, odprli pa bodo deset novih objektov s prenočišči. Cilj prirediteljev je ‘sodobno sveto leto’, ki se ne ozira zgolj na preteklost Jakobove poti, pač pa ožarja ‘neko novo, sodobno duhovnost’, je pojasnl Ignacio Santos, generalni direktor konzorcija Xacobeo, ki je pristojen za organizacijo Jakobovih let. Pri konzorciju načrtujejo tudi preko 2000 kulturnih prireditev, med njimi številne gledališke in glasbene predstave.

Apostol Jakob naj bi se v Galiciji trudil sedem let, da bi tamkajšnje prebivalstvo spreobrnil v krščanstvo. Ob njegovi vrnitvi v Palestino leta 44 po Kristusu je dal Herod Agrippa apostola umoriti, njegovi učenci pa naj bi njegove posmrtne ostanke z ladjo prepeljali nazaj v Galicijo in ga tam pokopali v nekem gozdu. Grob je bil dolgo časa pozabljen, ponovno pa so ga odkrili leta 813. Kraj so v latinščini poimenovali ‘Campus Stellae’ (zvezdno polje), iz česar naj bi bil izpeljan izraz ‘Compostela’. Na mestu pokopa so postavili kapelo, ki so jo kasneje pregradili v današnjo katedralo. Posmrtni ostanki apostola ležijo v kripti katedrale v srebrno odeti skrinji.

Že v 12. stoletju je papež Aleksander III. Santiago poleg Rima in Jeruzalema razglasil za ‘sveto mesto’. Najpomembnejši del Jakobove poti, ki vodi iz Pirenejev do Santiaga, so leta 1987 razglasili za prvo evropsko kulturno pot, leta 1993 pa ga je Unesco razglasil za svetovno kulturno dediščino.