Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

V Škofji Loki so se začeli pasijonski dnevi [FOTO]

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 19. 03. 2022 / 07:26
Oznake: Kultura, Postni čas
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 19.03.2022 / 13:49
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

V Škofji Loki so se začeli pasijonski dnevi [FOTO]

V Škofji Loki so se začeli pasijonski dnevi [FOTO]
FOTO: Tatjana Splichal
V Škofji Loki so na Pasijonskem večeru, uvodnem dogodku letošnjih Dnevov Škofjeloškega pasijona, predstavili revijo Pasijonski doneski in odprli razstavo slikarja Jožeta Bartolja Škofjeloški pasijon.

Med 18. marcem in 23. aprilom v Škofji Loki pripravljajo t. i. Dneve Škofjeloškega pasijona, ko z različnimi dogodki, od predavanj, koncertov, razstav, gledaliških predstav, delavnic »ohranjajo pasijonsko kondicijo« v času, ko po ulicah in trgih ne uprizarjajo pasijonske procesije.

Slikar Jože Bartolj. FOTO: Tatjana Splichal

V uvodnem večeru, v petek, 18. marca, so v Sokolskem domu predstavili 17. številko revije Pasijonski doneski in odprli razstavo Škofjeloški pasijon slikarja Jožeta Bartolja. Poleg številnih članov Muzejskega društva Škofja Loka in KZD Lonka Stara Loka, ki revijo izdajata, se je večera udeležil tudi loški župan Tine Radonja, na prireditvi pa je zbrane pozdravil tudi Silvester Gaberšček, vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS.

 Revija Pasijonski doneski. FOTO: Tatjana Splichal

Pisana in zanimiva številka Pasijonskih doneskov

Novo številko Pasijonskih doneskov je predstavila urednica dr. Helena Janežič. Na 121 straneh je svoje zapise in razmišljanja objavilo 15 avtorjev. »Zbornik začenjamo z rubriko Pasijonski doneski in rokopisno pridigo kapucina Ferdinanda Ljubljanskega. Ciklus 15 pridig je imel pater v loški kapucinski cerkvi v postu leta 1722,« je povedala urednica Janežičeva: »Glavnina pridig patra Ferdinanda je verjetno izgubljena, k sreči pa poznamo 58 pridig, vezanih v rokopisni kodeks, ki ga hrani arhiv Kapucinskega samostana v Loki. Pridiga na pepelnico, ki jo je za objavo pripravil dr. Matija Ogrin, je prva v ciklusu postnih pridig, ki jih je pater imel pred 300 leti v Škofji Loki.«

Urednica nove številke revije Pasijonski doneski dr. Helena Janežič. FOTO: Tatjana Splichal

Od slikarstva do filma, od pridiganja do uprizarjanja

Dr. Verena Koršič Zorn, umetnostna zgodovinarka skozi dve pasijonski drami: Škofjeloški pasijon in križev pot Toneta Kralja iz katinarske cerkve nad Trstom predstavi dva pogleda na Kristusovo trpljenje, ki aludira na pasijon Primorcev pod fašizmom. Dr. Edvard Kovač spregovori o Škofjeloškem pasijonu kot čudoviti kapucinski pridigi, sodelavka Slovenskega etnografskega muzeja mag. Anja Jerin pa o nosilcih dediščine pri Škofjeloškem pasijonu. Frančiškan p. Andraž Arko predstavi bogato zgodovino filmov s pasijonsko tematiko – zgodovinski pregled p. Arko začenja leta 1897 z žal izgubljenim filmom Kristusovo trpljenje in ga zaključi s prvo svetovno vojno. Srečko Maček in Magdalena Hrastnik predstavita dolgo zgodovino Laškega pasijona, Alojzij Šavel Florjančič pa se je pogovarjal z dr. Jašo Drnovškom o procesijskih igrah. V rubriki Pasijonski razgledi pa poročajo in opišejo dogodke lanskega leta, povezane s Škofjeloškim in drugimi pasijoni.

Razstava bo v Sokolskem domu v Škofji loki na ogled do 16. aprila. Druge prireditve najdete na tej povezavi. FOTO: Tatjana Splichal

Podobe na deskah orgelske omare

»Barvita in pisano sporočilna je letošnja številka tudi zaradi podob Škofjeloškega pasijona, ki jih je po fotografskih predlogah v skorajda naravni velikosti naslikal Jože Bartolj,« je povedala Helena Janežič. 

Slikarja in njegovo delo je v Pasijonskih doneskih je predstavila mag. Bernarda Stenovec. FOTO: Tatjana Splichal

»Odločitev za upodobitev prizorov postne spokorne procesije p. Romualda, kot je bila uprizorjena na ulicah in trgih v preteklih dveh desetletjih (ki jih je Bartolj tudi spremljal in fotografsko zabeležil), je slikarju omogočila svojevrstno sintezo njegovega slikarskega opusa,« je dejala Stenovčeva: »Odrešenjsko skrivnost Kristusovega trpljenja in smrti je predstavil s konkretnimi prizori škofjeloške procesije, torej skozi odrsko interpretacijo baročnega dramskega besedila.« Podobe je Bartolj slikal na več kot sto let stara vrata orgelske omare iz Preserij pod Krimom, ki so jo ob postavitvi novih orgel zavrgli. 

Pogovor z Jožetom Bartoljem bomo objavili v prihodnji številki Družine.

Še nekaj fotografij s sinočnje prireditve v spodnji fotogaleriji Tatjane Splichal.

Nalaganje
Nazaj na vrh