Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik se bo v soboto, 16. julija 2011, v imenu Slovenske škofovske konference udeležil pogrebne svete maše v dunajski stolnici in pokopa v kapucinski grobnici cesarjev Otta von Habsburga.

Zahvala in spomin ljubljanskega pomožnega škofa msgr. dr. Antona Jamnika na Otta von Habsburga

Cesarski naslednik Otto von Habsburg, sin blaženega Karla von Habsburga, je bil tesno povezan z dogodki slovenske samostojnosti. Že konec devetdesetih let, ko so bile v Sloveniji prve demokratične volitve, se je v Evropskem parlamentu zavzemal za samostojno državo Slovenijo.

Ko sem bil tajnik pri ljubljanskem nadškofu dr. Alojziju Šuštarju, ga je Otto von Habsburg večkrat obiskal. Pomembna sta predvsem dva obiska v letu 1991. Prvi obisk je potekal januarja, le nekaj tednov po decembrskem plebiscitu. Takrat se je Otto von Habsburg udeležil nadškofove maše v nadškofijski kapeli, nato pa se je z nadškofom Šuštarjem zadržal v daljšem pogovoru. V svojih zapiskih imam posebej poudarjeno, kako je Otto von Habsburg tedaj posebej izpostavil pravico slovenskega naroda do samostojnosti, saj je ocenil, da nekdanja Jugoslavija nikakor ne more obstajati, ker je temeljila na totalitarnem komunističnem sistemu. Prav tako je izpostavil, da mnogi visoki politiki, ki so imeli pomembne položaje v partijskih strukturah Jugoslavije in Slovenije, ne bodo naklonjeni tem zgodovinskim spremembam, saj bodo s tem izgubili zelo pomembne privilegije in politične položaje.

Kot človek evropskega formata je dobro poznal dogajanje v Vzhodni Evropi. Ko so začeli propadati komunistični sistemi, se je zgodila tako imenovana 'implozija' komunizma, ki se je torej sesul vase v vsej praznini in nihilistični dekadenci. Ob tem je Otto von Habsburg poudaril, da je ta prehod nepredvidljiv, zato je potrebno storiti vse, da ne bi prišlo do velikih žrtev, vojne in medsebojnega uničevanja. V januarskem pogovoru je nadškofu Šuštarju obljubil vso pomoč in podporo Sloveniji na poti do samostojnosti.

Njegova obljuba in podpora je imela v tistem času in tudi pozneje izreden zgodovinski pomen, saj je imel Otto von Habsburg odlične povezave z vsemi evropskimi voditelji, pa tudi širše po svetu. Njegova podpora in osebno prijateljstvo z nadškofom Šuštarjem sta se še posebej potrdila 6. julija 1991, ko je bil sam v prvi delegaciji Evropskega parlamenta, ki se je dlje časa zadržala v pogovoru z nadškofom Šuštarjem. Po desetdnevni vojni za Slovenijo so bili dogodki nepredvidljivi, predvsem pa je bil največja težava v tem, ker so visoki politiki, ki so pripadali prejšnjemu komunističnemu sistemu, zagovarjali določeno obliko konfederacije nekdanje Jugoslavije. Vse to so bile ovire, na katere sta takratna vlada in parlament odgovarjala z jasno odločitvijo, 'da Jugoslavije ni več', kot je po plebiscitu leta 1990 zelo jasno dejal dr. Jože Pučnik.

Otto von Habsburg se je tudi po osamosvojitvi Slovenije srečeval z nadškofom Šuštarjem ter z veliko osebno zavzetostjo in prijateljstvom do naše države naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da je prišlo tudi do mednarodnega priznanja Slovenije leta 1992. Posebnega pomena je bilo priznanje s strani Svetega sedeža 13. januarja 1992.

Ko se poslavljamo od cesarskega naslednika Otta von Habsburga, lahko posebej poudarimo:

- Bil je velik prijatelj Slovenije in je v procesu demokratizacije in nastanka samostojne države Slovenije odigral eno od ključnih vlog, saj je imel izjemen vpliv v takratni evropski politiki.

- Bil je velik osebni prijatelj nadškofa Šuštarja, kar dokazuje tudi korespondenca ter uradni in prijateljski obiski.

- Osebno sem hvaležen, da sem ga mogel kar nekajkrat srečati, kajti bil je velik človek, silno preprost in vedno poln upanja, verjel in živel je tisto, kar je govoril, ter bil prepričan, da se to more uresničiti. V tem smislu je bil zares pravi vizionar.

- Osebno je bil globoko veren in kadarkoli je bil na obisku, je želel biti tudi pri sveti maši.

- Evropsko zvezo je videl predvsem v tistem, v čemer je njen izvor: v medsebojnem povezovanju, prizadevanju za mir in spravo med narodi, zavzemanju za temeljne vrednote, kot so človeško dostojanstvo, temeljne pravice, dialog, sprava, prizadevanje za skupno dobro, pluralnost in spoštovanje prava, ter svoboda na področju verovanja.

Otto von Habsburg je bil zares človek, ki je Evropi in Sloveniji izredno veliko podaril. Njegova dediščina je oporoka in naročilo, naj si zares prizadevamo za demokratično in pluralno družbo, ki temelji na osnovnih vrednotah. Evropa ne more v resnici zaživeti, če bo pozabljala na svoje krščanske korenine, iz katerih raste in so jedro njene istovetnosti.

Prav je, da smo v Sloveniji hvaležni za tega velikega človeka, ki nam je bil na naporni poti do resnične demokracije čudovit zgled, kako lahko samo takrat, če smo v sebi trdni, živimo iz svoje istovetnosti, če smo spravljeni s seboj in z drugimi, ustvarjamo prostor dialoga, medsebojnega spoštovanja, poslušanja in preprostosti, ki izvira iz notranje svobode in globoke, pristne osebne vere.

Ko se bomo torej v soboto, 16. julija, v dunajski katedrali poslovili od tega velikega Evropejca in prijatelja Slovenije, naj bo to slovo spodbuda, da bi danes v Evropi in Sloveniji, za katero smo vsi odgovorni, zaživeli bolj velikonočno krščanstvo, prinašali radost in upanje, bili prepričani v dobro, ter preganjali vsakršne sovražne misli in predsodke, ki so ovira do pristnejših odnosov.

msgr. dr. Anton jamnik, predstavnik slovenske škofovske konference na sobotnem pogrebu Otta von Habsburga na Dunaju