Preden je Mušič kot otrok z družino zaradi prve svetovne vojne moral zapustiti rodno Bukovico na Goriškem, je bil Kras zanj magična pokrajina. A h Krasu se je vračal vso umetniško pot in pogosto ga je uzrl v podobnih pokrajinah. Predstavljena bodo dela, ki so nastala med letoma 1947 in 1974, prihajajo pa iz različnih muzejev in zbirk, posodili so jih tudi številni zasebni zbiralci. Med njimi so znameniti konjički, dalmatinski motivi, kamnita pokrajina, sienska pokrajina, umbrijska pokrajina, dela z vegetativnimi motivi, nekaj del pa bo tudi iz Mušičevega predvojnega obdobja, torej mariborskega in ljubljanskega, preden se je po vrnitvi iz Dachaua odselil v Benetke.

Zoran Mušič, Dalmatinski konjički, olje, platno, ok. 1950/Muzej Lah

Del razstave bo že nakazal Mušičevo najbolj znano obdobje – serijo Nismo poslednji, v kateri je tematiziral razčlovečenje v koncentracijskem taborišču. S tem se bo razstava navezala na drugo v nizu Mušičevih razstav – Pokrajine teles, kjer bo to obdobje bolj v ospredju, odprli jo bodo 14. maja v dvorcu Dobrovo v Brdih.

Po besedah kuratorke Nelide Nemec naslova razstav – Telesa pokrajin in Pokrajine teles – odražata Mušičevo sintezo motivov krajine in figure v edinstven likovni izraz, ki ga je izstrelil v svetovno orbito. Mušič sam je pogosto govoril o tem, kako so ga griči spominjali na trupla iz taborišča. Umetnostni zgodovinar Nace Šumi pa je v katalogu ob postavitvi stalne zbirke grafik v dvorcu Dobrovo leta 1991 pisal o »presenetljivem izenačenju kupa mrtvih s krajinsko podobo«.

Zoran Mušič, Dalmatinski motiv, barvna litografija, papir, 1959./Narodna galerija

Tretja večja razstava sledi na 20. obletnico Mušičeve smrti 25. maja v Palači Attems-Petzenstein v Gorici, kurirala jo bo Daniela Ferretti. Na ogled bo okrog 100 del iz Mušičeve zapuščine in kot glavna zanimivost Züriška soba. Notranjost te je Mušič na povabilo sester Dornacher oblikoval konec 40. let v njuni vili ob Züriškem jezeru. Kot so povedali v goriškem pokrajinskem muzeju, jo bodo za to priložnost pripeljali iz Švice in jo ponovno sestavili. Razstava bo na ogled do konca oktobra.

V sklopu EPK bosta v Sloveniji tudi dve razstavi Mušičevih grafik: po zaprtju razstav v Štanjelu in na Dobrovem bo na istih lokacijah od sredine septembra do prvih dni januarja 2026 razstavljena donacija več kot 130 grafičnih listov, ki jih je umetnik konec 80. let prejšnjega stoletja podaril občini Nova Gorica. Mušič je ena osrednjih figur uradnega dela programa EPK z naslovom Vojna in mir.