Pred premiero filma Naša kri sem za rubriko osebno v Družini predstavila režiserja filma Vida Planinca. Nagovoril me je kot skrben oče, ljubeč mož in pokončen Slovenec, pa tudi kot odličen režiser filma Naša kri, kar sem v prispevku tudi izpostavila. Nekaj dni po izidu Družine me je presenetil klic Majde Starman iz Špitala na avstrijskem Koroškem, ki jo je nagovoril film, pa tudi režiser. Obujala je spomine in mi povedala, da sta bila z možem v karavani, ki je maja leta 1945 šla čez Ljubelj, in da je v filmu osebno poznala trinajst oseb: »Mrakovo in Meršolovo družino, posebej pa dr. Janeža, ki je bil rojen v isti občini kot jaz in sta bila z mojim očetom osebna prijatelja. Dobro smo se razumeli.« Film sta si z možem Lojzetom prišla pogledat že v Slovenijo in se jima zdi zelo dobro, da so tudi v Beljaku videli ta film, da bodo zdaj laže razumeli, da Slovenci takrat niso bežali v varstvo Nemcev, ampak pred komunisti. Jasno pa je izrazila tudi željo, da bi bil ogled filma spodbuda, da bi ...