Foto: Rok Mihevc/Radio Ognjišče



Med včerajšnjim zadnjim slovesom od ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. mag. Alojza Urana v ljubljanski stolnici je imel uvod v pozdrav miru in sprave ter zahvalni nagovor nečak Emil Kranjec.

UVOD V POZDRAV MIRU:

»Nedelja, 26. januarja letos, klinični center, 5. nadstropje, nevrološki oddelek. Dan pred napovedano operacijo. Kot vsak dan v svoji sobi daruješ sveto mašo. Tvojo zadnjo na tem svetu, a tega takrat še ne veva…

Sama sva, v tišini. Sediva si nasproti, ločuje naju samo bolniška mizica, Tvoj zadnji oltar. Močno občutim veličino tega trenutka, ta neprecenljivi dar, vendar tudi težo skrbi pred operacijo.

V tem tednu si pripravil vse potrebno za primer, če se ne bi izšlo… Trudil si se pomisliti na vse, prav na vse … Zavedajoč se vsega tega sedim pred Teboj, Te gledam in občudujem Tvojo neizmerno srčnost, Tvojo Ljubezen do vseh nas, celo v tem težkem trenutku, polnem negotovosti.

Tvoja zadnja mašna daritev se odvija tiho in mirno, a jo čutim tako močno, tako zares, da me bo spremljala za vedno.


Nečak Emil Kranjec. Foto: posnetek zaslona/RTV Slovenija


Po evangeliju obstaneš v tišini, me pogledaš v oči, jasno in globoko, in mi s poudarkom rečeš: “Bodiva si res iskrena brata. Če imava še kaj za urediti, si povedati …” In potem nadaljuješ: “Morda se vidiva še tukaj. Morda pa se vidiva zgoraj. Če se to zgodi, te prosim, povej ljudem, da sem vsem odpustil vse. Povej, da se vsakemu posebej zahvaljujem za vse dobro, kar sem prejel. Da prosim odpuščanja, če sem koga nehote prizadel. In da sem vsem odpustil. Vsem ljudem, vernim in nevernim, bi rad rekel: odpuščajte si, bodite prijatelji med seboj in radi imejte to našo domovino Slovenijo!”

Spoštovani tukaj navzoči in vsi, ki to slovo spremljate od doma! Moj Stric je vseh 50 let duhovništva ob vsaki pogrebni slovesnosti zbrane povabil, naj pokojniku v svojem srcu iskreno rečejo HVALA, OPROSTI in ODPUŠČAM TI. V tem duhu se je poslovil tudi sam: s hvaležnostjo in z odpuščanjem.

Kje pa sem v tem trenutku jaz? Bil je čas, ko smo mu lahko rekli HVALA in OPROSTI. Če tega nismo storili takrat, vas vse povabim, da to storimo sedaj, ko se od njega poslavljamo.«

ZAHVALA:

»V imenu domačih bi se rad iskreno zahvalil vsem, ki ste se z našim Stricem srečevali, mu na kakršenkoli način stali ob strani, ga podpirali in zanj molili.

Še posebej hvala tudi tistim, ki ga v času njegovega preganjanja in krivic niste pustili samega v njegovi stiski in bolečini. Iskrena hvala tudi vsem zdravnikom in ostalemu zdravstvenemu osebju za strokovno prizadevanje ter osebju hiše Ljubhospica za ljubečo skrb in človečnost. Hvala tudi vam, nadškof Zore, za vašo bližino v zadnjem času in za današnje slovo.


Nečak Emil Kranjec. Foto: posnetek zaslona/RTV Slovenija


Predragi Stric ... Na velikonočne praznike si se vedno z vso zavzetostjo pripravljal in vsak dan svetega tridnevja doživljal v vsej globini. Letos, ko pa Tvoje telo tega ni več zmoglo, si se preselil tja, kjer si lahko spet v polnosti praznoval.

Iskrena hvala za Tvoj svetli zgled, za vso očetovsko in bratsko Ljubezen, s katero si nas blagoslavljal in ožarjal, ter za vse pesmi, ki smo jih skupaj zapeli. Neizmerno smo hvaležni za privilegij, da si del naše družine. Radi Te imamo in neskončno Te bomo pogrešali!

V bolečini ločitve nas tolaži zaupanje, da skupaj z našimi rajnimi ostajaš z nami povezan na drugačen način. Vemo, da boš goreč priprošnjik za vse nas, za slovenski narod, ki si ga tako zelo ljubil, in za slovensko Cerkev, ki si ji podaril svoje življenje.

Še zadnjič Ti bomo zapeli pesem, ki smo Ti jo vedno peli ob Tvojih praznovanjih, a smo jo morali za to priložnost žal prepesniti. Zbogom, Stric. Nasvidenje nekoč v nebesih!«