Če naj bi verjeli njegovim zdravnikom, bi moral biti John Barros že davno mrtev. Začnemo lahko pri raku, ki je zahteval štiri operacije, nadaljujemo z dvema možganskima anevrizmama in še dvema operacijama, pa z nesrečo, ko je nekdo svoje vozilo zapeljal v njegovo hrbtenico, kar je prineslo dodatne kirurške posege. Čudež je že, da Barros sploh lahko stoji, kaj šele, da vsak dan sledi svojemu natrpanemu urniku.

Vsak dan, šest dni v tednu, možak devet ur preživi v vigiliji pred eno izmed najzloglasnejših klinik za opravljanje splavov v pozni nosečnosti v Združenih državah Amerike, pred Žensko kliniko v Orlandu na Floridi, kjer pridiga o evangeliju in ponuja duhovno pomoč ženskam, ki se odločajo za umetno prekinitev nosečnosti.

Barrosu se zdi njegovo poslanstvo neprecenljivo. V zadnjih treh letih svoje 'poulične posvetovalnice' je navsezadnje več kot tisočim ženskam pomagal, da so si premislile in so svoje otroke obdržale. Za vse ure, ki jih v molitvi in duhovni pomoči preživi pred kliniko, pa Barros trdi, da se ne gre zahvaliti njemu.

Zgodba vsakega dekleta, ki pride na kliniko, je drugačna, »toda odgovor je enak«, pravi Barros. »Odgovor lahko vedno najdemo v Jezusu Kristusu. Zato smo tudi tu, da jih vodimo, da jih usmerimo k Jezusu.«

»Sam se tu le prikažem in pustim Njemu, da se malce pobaha.«

Glede svojih zdravstvenih izzivov Barros pove: »Ko se oziram nazaj, ugotavljam, da mi je Bog le odstranil ves napuh, vse, kar se mi je takrat zdelo pomembno, kar mi je bilo tedaj pri srcu… Za vse te stvari se Bogu zahvaljujem, saj so mi pokazale, da je On tisti, ki v rokah drži vse niti, vsako posebej, da je On resnični vladar Življenja.«

Barros na prvi pogled deluje kot velik prijazen medved, čigar počasni, topli glas še okrepi moč njegovih izraženih misli, ko vsak dan izpolnjuje svoje poslanstvo pri reševanju življenj. Filmska agencija Leclerc Brothers je o njem nedavno posnela kratek film.

»Kot filmski ustvarjalec sem po svetu videl že nešteto stvari, ki imajo poseben vpliv na človeka«, pojasnjuje producent filma, Phil Leclerc. »Toda ko mi je prijatelj prvič pripovedoval o Johnu in njegovem delu v Orlandu, se mi je stvar sprva zdela povsem neverjetna.«

Po skoraj letu dni razmišljanja se je Barros odločil, da ga Leclerc sme teden dni spremljati pri njegovem delu, ko poskuša ženske odvrniti od vrat klinike za splave in jih povesti v naročje tistih, ki jim bodo lahko priskočili na pomoč, ko bodo izrekale dobrodošlico novorojenemu življenju.

Na Ženski kliniki v Orlandu vsak mesec opravijo okoli 400 splavov. Lastnik klinike je James Scott Pendergraft IV., zagovornik splava, ki je bil leta 2004 kaznovan s plačilom globe v višini 36,7 milijonov dolarjev zaradi malomarno opravljenega splava, ki je njegovo žrtev sicer ohranil pri življenju, vendar s hudimi telesnimi poškodbami. Pendergraft, ki so mu v zadnjih letih zaradi malomarnega opravljanja dela že vsaj petkrat odvzeli dovoljenje, ima poleg klinike v Orlandu v lasti še nekaj podobnih ustanov.

Boj proti splavu nikakor ni preprost. Barros se spominja, kako se je pred tremi leti, ko se je podajal na to pot, njegova odločitev marsikomu zdela nesmiselna in nerazumljiva. Sam je sedel na pločniku pred kliniko v Orlandu in molil: »Bog, če zares želiš, da sedim tukaj, če zares želiš, da pomagam tem ženskam, potem Te prosim, da poskrbiš za mojo družino.« Nato doda: »In na trenutke resnično s pomočjo čudežev je za nas tudi poskrbel.«

Barros upa, da bo kratki film o njegovem delu spodbudil druge, ki bodo prav tako pripravljeni stopati po njegovih stopinjah. Odprl je svojo spletno stran, whowillstand.net, preko katere obiskovalce spodbuja, naj se lotijo pouličnega svetovanja.

»Kot vidite, nisem ravno podoben Bradu Pittu, izgledam bolj kot kakšen Shrek, imam celo vrsto telesnih hib, toda Jezus ljubi razbite posode«, je Barros zapisal na spletnem portalu YouTube, kjer je objavljen njegov kratki film. »Svoje ljudi poziva, naj vstanejo, zato vas prosim, storite to in videli boste, kaj vse lahko doseže z vašo pomočjo.«

Vir: LifeSiteNews.com

Foto: splet