V Trierju v Nemčiji so minuli petek po petsto letih ponovno dali na ogled ''sveto tuniko''. Relikvijo hranijo v tamkajšnji stolnici, slovesnosti ob začetku izpostavitve relikvije, ki bo na ogled do 13. maja, pa se je udeležil tudi posebni papežev odposlanec kardinal Marc Ouellet, prefekt Kongregacije za škofe.

Kot poroča Radio Vatikan, gre po izročilu za kos Jezusovega oblačila oziroma suknjo, za katero so pred njegovim križanjem žrebali vojaki. Na slovesnosti je kardinal Ouellet vsem zbranim prebral tudi papeževo sporočilo. Sveti oče je zapisal, da “ob tej posebni priložnosti tudi sam v mislih roma v starodavno in častitljivo škofovsko mesto Trier, da bi se pridružil vrsti vernikov, ki se bodo v prihodnjih tednih podali na romanje k sveti tuniki”.

Papež je še spomnil, da je bila sveta tunika javnosti prvič izpostavljena pred petsto leti na željo habsburškega cesarja Maksimiljana I. Vse od takrat, torej od leta 1512, ta relikvija priteguje vernike z vsega sveta. Po besedah Benedikta XVI. namreč oživlja dramatične trenutke Jezusovega zemeljskega življenja in njegovo smrt na križu. Razdeljevanje njegovih oblačil med vojaki bi se lahko zdelo kot obrobni prizor, kateremu sinoptični evangeliji namenjajo le malo pozornosti, evangelist Janez pa ta prizor opiše z določeno svečanostjo. Govori o suknji, ki je bila »brez šiva« in »od vrha scela stkana« (Jn 19,23-24), kar nam pomaga, da z vero gledamo na skrivnost odrešenja.

V tem, da je tunika narejena iz enega samega kosa blaga in je vojaki zato niso hoteli parati, so cerkveni očetje videli edinost Cerkve, v svojem sporočilu nadaljuje papež Benedikt XVI. Cerkev je namreč ustanovljena kot ena in neločljiva skupnost Kristusove ljubezni in to je tisto, kar 'sveta tunika naredi vidno. Odrešenikova ljubezen ponovno poveže to, kar je ločeno, pojasnjuje papež, Cerkev pa je edinost mnogih. Kristus ne odpravlja številnosti ljudi, ampak jih poveže skupaj; kristjani naj bi živeli eni za druge in z drugimi, da tako lahko postanejo v svoji raznolikosti posredniki k Bogu.

Tudi to, da je bila Kristusova tunika od »vrha scela stkana«, je po papeževih besedah podoba Cerkve, ki ne živi zaradi svojih lastnih naporov, ampak zahvaljujoč Božjemu delovanju. Cerkev kot ena in nedeljena skupnost je namreč Božje delo, ne pa proizvod ljudi in njihovih sposobnosti. 'Sveta tunika je obenem tudi opomin Cerkvi, da bi ostala zvesta svojemu izvoru ter se zavedala, da so njena edinost, privolitev, učinkovitost in pričevanje delo od zgoraj in so lahko samo Božji dar. Ob koncu sporočila je papež izpostavil tudi potrebo po stalni razpoložljivosti za spreobrnjenje in ponižnost, da bi z ljubeznijo in resnico vsi lahko bili Gospodovi učenci.