Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

V varni senci sv. Jožefa

Objava: 22. 12. 2020 / 10:09
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 29.12.2020 / 13:41
Ustavi predvajanje Nalaganje
V varni senci sv. Jožefa

V varni senci sv. Jožefa

Pismo nazareškemu svetniku ob razglasitvi leta svetega Jožefa.

FOTO: splet/arhiv Družine.


Marsičesa o tebi ne vem, dragi sveti Jožef. Le ugibam lahko, kdaj točno si se rodil in kako so tekli dnevi v tisti oddaljeni hribovski naselbini, v kateri si preživel večino življenja in ki je štela komaj nekaj sto duš – še Rimljani, ki so prav v tem času zavzeli Judejo, po mnenju zgodovinarjev niso pogosto zahajali vanjo.

Tudi začetki vajine poti z Marijo so zaviti v popolno temo. Evangelisti molčijo o tem, ali so se za vajin zakon domenili starši (kar je sicer zelo verjetno), in o tem, kdaj sta se spoznala in zaradi česa vzljubila.

Prvo vrzel zapolnjujeta Matej in Luka, saj se izvrstno dopolnjujeta v pripovedih o tem, kaj je komu od vaju z ženo povedal angel in kaj je sledilo (Lk 1,26-38; Mt 1,18-25). Matej, ki je pisal za Jude, je tvoje prednike preštel vseh 28 rodov nazaj, vse do legendarnega kralja Davida (in potem še 14 nazaj do Abrahama). Zato vemo, da si kraljevega rodu.

Dodal je droben tisk spodaj

Videti je, da je Jahveju kot skrbnemu Očetu zelo odleglo, ko si ga v tistem času okoli leta nič brez oklevanja poslušal in k sebi vzel svojo ljubljeno ženo z Otrokom vred. Kako rad si ju imel!

Blizu mi je tvoja upodobitev, sicer zelo redka, na kateri si predvsem Marijin mož (kar je sicer tvoj osnovni naziv). Prav v vajinem miniaturnem prostoru ljubezni se je začela velika odrešenjska dogodivščina. Še Bog vsega vesolja je najprej počakal do trenutka, da sta postala mož in žena. Le v vajino ljubezen si je upal položiti svojega Sina. Seveda vaju je pred tem oba nahranil z mnogimi milostmi, a dodal je tudi droben tisk spodaj – da nikakor ne bosta brez težav.

Prva vajina preizkušnja ob Marijini nenavadni nosečnosti te je zavila v molk in je bila zate morda najhujša, a prihajala je skupaj z angelom, ki ti je govoril. Ti si poslušal, veroval in storil – vzel svojo ženo k sebi. Ob tej prigodi zvemo za tvoj najpomembnejši naziv – pravičen. Dober človek.

Zaradi vajine druge preizkušnje je bil Deček, ki se je rodil v betlehemski votlini, že takoj ob rojstvu zabeležen v zgodovinski popis. Otroku, katerega lastni Oče se ni utelesil, si od Betlehema naprej dajal svoje očetovske roke, da so mu pomagale, ga nosile, mirile, vzgajale.

Dal si mu tudi ime, kot ti je bilo naročeno – Jezus, Bog rešuje. Ime je pomenilo program za njegovo življenje in Bog Oče je lahko s pomirjenim očetovskim srcem nadaljeval s svojim ljubečim odrešilnim načrtovanjem …

Nisi bil le pasiven robot

In ti? Do zadnje podrobnosti in brez oklevanja si izpolnil nerazložljivo dolžnost, ki si jo sprejel. A nisi bil le robot, ki pasivno izpolnjuje ukaze. Iznajdljivo si sodeloval z Duhom, katerega navzočnosti si se zavedal sredi pretakanja ur vsakega dneva. Bil si rokodelec, imel si svoje orodje, bil si močan in spreten, ko si obdeloval kamen ali les ali kovino (zgodovinarji dopuščajo vse te možne materiale). Sam si lahko postavil hišo in naredil dom (tistega pod tvojo sedanjo cerkvijo v Nazaretu).


FOTO: Tatjana Splichal.

Čakala je na vas, ta hiša, medtem ko ste si drugod brusili čevlje in živce. Vedno si storil, kar ti je naročil angel, ne glede na uro ali okoliščine – skromno zavetišče v Betlehemu z avdienco treh modrih; tuj poganski Egipt (Kopti pravijo, da naj bi tam ostali tri leta in pol); velik ovinek okoli Betlehema nazaj grede, ker je dečku še vedno grozil novi kralj. Nisi iskal bližnjic.

V evangelijih o tebi zadnjič beremo takrat, ko z Marijo v Jeruzalemu mrzlično iščeta Jezusa, za katerega se zdi, da je v templju že hotel začeti svojo uradno kariero, a se je potem skoraj za dvajset let umaknil v popolno anonimnost. Tudi ti nisi bil poklican za preroka ali apostola, ki bi svetu na ves glas razglašal, kakšno Odrešenje raste pod tvojo streho.

Ne, poklican si bil za potrpežljivost, molk, čakanje, notranje življenje. Od vašega doma si odganjal vse pokvarjeno, napačno, nevredno – v mirni domačnosti je v tvoji senci skrit pred zlom na varnem rastel Sin. Klical te je očka – abba!

Poslušal te je, kako si na glas recitiral psalme; videl je, da si poslušal Jahveja; da si vstal in šel (ali čakal), ko je bilo treba. Tvoj »grem« je bil Njegov »grem«. Njegove roke so se gibale na isti način kot tvoje, izgovarjal je tvoje besede, mislil tvoje misli. Rastel je v modrosti in razumnosti. Bil si oče, ki skrbi, varuje in ljubi.


Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Družina (51/2020).

Preberite še:
- Papež napovedal Leto svetega Jožefa

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh