Med okoli 80.000 starodavnimi rokopisi, hranjenimi v Vatikanu, in modernimi vesoljskimi tehnologijami obstaja neka nepričakovana vez. Kot poroča Radio Vatikan, je Vatikanska apostolska knjižnica namreč edina kulturna ustanova na svetu, ki se je odločila za digitalno arhiviranje rokopisov v formatu Fits (Flexible Images Transport System). Gre za format, ki ga ameriška vesoljska agencija NASA že vse od šestdesetih let dalje uporablja za arhiviranje podatkov z vesoljskih misij. Ta inovativna izbira je bila tudi v središču pozornosti posebne seje med Evropskim tednom astronomije in vesoljske znanosti med 2. in 6. julijem na Papeški lateranski univerzi v Rimu. Sejo je pripravila prav Vatikanska apostolska knjižnica, posvečena pa je bila dolgoročnemu ohranjanju kulturne dediščine v digitalni obliki.

Luciano Ammenti, koordinator informacijskih storitev Vatikanske knjižnice, je za Radio Vatikan pojasnil, da je bil format Fits, ki ga uporablja tudi NASA, v Vatikanski knjižnici izbran kot najprimernejši format za arhiviranje po temeljitem preučevanju različnih možnosti ohranjanja. Po Ammentijevih besedah je to edini format, ki je v svetu informatike v uporabi že več kot petinštirideset let in edini, ki daje jamstvo dolge življenjske dobe. Poleg tega je povsem brezplačen in spremenljiv, za datoteke, ki so ustvarjene v tej obliki, pa ni omejitve glede velikosti.

Srečanje, ki so ga nedavno priredili na Papeški lateranski univerzi, je imelo namen opozoriti na to obliko digitalnega arhiviranja kulturne dediščine, ki postaja vse bolj pomembno področje delovanja na mednarodni ravni. Odločitev za format Fits je seveda presenetljiva in je vzbudila veliko zanimanje, saj je bila njegova uporaba doslej vezana le na vesoljske misije in na svet znanosti, na primer na vede, kot sta biomedicina in nuklearna medicina. A Vatikanska knjižnica je s srečanjem pravzaprav želela prav to, vzbuditi zanimanje. Hotela je slišati konstruktivno kritiko, da bi lahko presodila, ali je izbrana pot prava. Arhiviranje tako občutljivega materiala kot so starodavni rokopisi je v vsakem primeru tehnično zelo zapleteno. Odločitev za najboljše tehnologije je zato še toliko pomembnejša, saj med postopkom ne sme priti do nobenih poškodb na gradivu. Gre torej za presenetljivo in obenem plodno zlitje svetov znanosti in humanistike.