Kardinalski svet K9, katerega naloga je priprava reforme rimske kurije, se je včeraj sestal na svojem osmem srečanju v Vatikanu. Devetih cerkvenih predstavnikov bo do jutri razpravljalo o novih strukturah za vatikansko centralo. Svet K9 je papež Frančišek ustanovil aprila 2013, približno mesec dni po svoji izvolitvi na papeški položaj, z namenom, da njegovi člani predelajo in na novo zastavijo apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988, ki ureja delovanje rimske kurije.

V času pred konklavom so številni kardinali okrivili pomankljive strukture v vatikanskem aparatu za napake v pontifikatu Benedikta XVI. (2005-2013), med katerimi velja izpostaviti krajo in objavo zaupnih papeških dokumentov (afera Vatileaks) in škandal okoli lefebvrovca Richarda Williamsona, ki je v televizijskem pogovoru zanikal obstoj holokavsta, vendar so ga v Vatikanu zaradi pomankljive notranje komunikacije delno rehabilitirali.

Na podlagi posvetovanj kardinalskega sveta so v Vatikanu že ustanovili gospodarski svet in tajništvo za ekonomijo. Naslednje seje naj bi bile namenjene razpravam o vatikanskih dikasterijih, posebej o papeških svetih in državnem tajništvu. Priprave na reformo kurije naj bi trajale najmanj do leta 2016.

Na konzistoriju bo papež Frančišek v četrtek in petek kardinalski kolegij obvestil o dosedanjih načrtih za reformo kurije, predstavil pa bo tudi mnenje svojega posvetovalnega odbora.

Z načrtovano reformo kurije bi se Frančišek lahko vidno zapisal v cerkveno zgodovino, kajti šele četrtič po letu 1588, ko je papež Sikst V. rimsko kurijo uradno ustanovil, se je kakšen papež lotil sprememb v osrednji vatikanski upravi. Kdaj bodo predstavljene nove smernice dela, ki bodo nadomestile apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988, še ni znano.

Trenutna kurija je še vedno močno zaznamovana z obdobjem pred letom 1914. Po koncu cerkvene države leta 1870 in po prvem vatikanskem cerkvenem zboru (1870/71) je papež Pij X. leta 1908 zahteval temeljito revizijo delovanja kurije. Z dokumentom Sapienti consilio je občutno zmanjšal število dotlej že 30 kongregacij, tako da je nekatere med njimi združil v eno delovno telo. Nato so strukture naslednjih skoraj 60 let ostale več ali manj nespremenjene. Šele z drugim vatikanskim cerkvenim zborom (1962-65) in njegovo odprtostjo svetu je Cerkev nase prevzela številne nove vloge, za spremljanje katerih je papež potreboval nova delovna telesa.

Do prvih strukturnih sprememb je prišlo že pred koncilom. Leta 1960 je bilo ustanovljeno »Tajništvo za spodbujanje edinosti med kristjani«, kmalu so sledila tajništva za nekristjane in neverne. V začetku leta 1967 sta bila ustanovljena »Svet za laike« in »Komisija Pravičnost in mir«. Poleti 1967 je papež Pavel VI. z apostolsko konstitucijo Regimini Ecclesiae postavil temelje za sistematično reformo kurije. Kongregacije je priključil k državnemu tajništvu in mu nadel ime »zunanje ministrstvo«, kongregacije pa so mu bile formalno enakopravne.

V naslednjih letih je nastalo veliko novih uradov: odbor za družino, svet »Cor Unum«, komisije za pastoralo preseljencev, za medije in za razlago koncilskih odlokov. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja sta bila ustanovljena komisija za pastoralo bolnikov in svet za kulturo. Kot zadnjega je papež Benedikt XVI. leta 2010 ustanovil Svet za pospeševanje nove evangelizacije.

Janez Pavel II. je z dokumentom Pastor Bonus delovna telesa v Vatikanu malce prevetril in poenotil. Državno tajništvo je dobilo višji status, tri sodišča in devet kongregacij je ohranilo dotedanje stanje. Komisije, tajništva in odbori so bili preimenovani v papeške svete, nazadnje jih je bilo dvanajst. Te konstitucije želi Frančišek s pomočjo kardinalskega sveta K9 reformirati in njihovo delo zastaviti na nov način.

Vir: Kathpress

Foto: RV