Od 25. januarja do 4. februarja so v Vatikanu na obisku ad limina apostolorum škofje iz Anglije in Walesa. Ob tej priložnosti je o stanju Cerkve v Angliji, predvsem pa o njenih izzivih in znamenjih upanja, za vatikanski radio spregovoril predsednik Škofovske konference Anglije in Walesa, nadškof Vincent Nichols.

Anglija ima pet nadškofij in sedemnajst škofij. Število katoličanov je po nedavni raziskavi nekaj več kot pet milijonov, kar predstavlja 8,9 odstotka celotnega prebivalstva. Versko življenje je v večjih mestih veliko bolj intenzivno kakor pa na podeželju, kjer na eni strani upada število vernikov, na drugi strani pa se viša starost duhovnikov, kar pomeni resne težave. Nedavna raziskava pa je pokazala tudi na to, da so katoličani v primerjavi z ostalim prebivalstvom veliko bolj dovzetni za socialno pravičnost. To je po mnenju nadškofa zelo spodbudno za Cerkev, saj kaže na konkretne sadove njenega socialnega poučevanja.

V nadaljevanju je predsednik škofovske konference govoril o številnih migracijah, s katerimi se sooča Anglija, kamor prihajajo predvsem priseljenci iz Poljske in Filipinov. Ta multi-etnična Cerkev nedvomno predstavlja dodatni izziv. Migrantje po besedah nadškofa v angleški katolicizem prinašajo novo življenje in živahnost. Pri tem so seveda prisotne tudi določene težave s tistimi narodnimi skupinami, ki želijo ohraniti svojo identiteto in svoje liturgične obrede, vendar, pojasnjuje nadškof, so v večini primerov položaj precej dobro obvladali in uspeli najti ravnotežje med vključevanjem v posamezno liturgično skupnost in prepoznavanjem globoke duhovne potrebe vernikov, da vero izrazijo v svojem materinem jeziku.

Velika Britanija je danes morda ena najbolj sekulariziranih družb v Evropi, ki je po nadškofovem mnenju svojo dušo prodala za znanstveno učenje in materializem ter se ne meni kaj dosti za vero. Vendar pa je kljub temu v njej mogoče prepoznati silno duhovno žejo. Nadškof dodaja, da je britanska družba precej kompleksna. V državi se pojavlja negotovost o tem, kakšno družbo si želijo, kakšnim vrednotam naj sledijo, in kakšno identiteto naj gradijo in vzdržujejo. V tej negotovosti pa britanskemu narodu pomaga vera, ker ga odpira za presežno in polno zavedanje tega, da sam vsega ne more nadzorovati. V imenu Cerkve želijo škofje o teh temah v javnih razpravah polno sodelovati. Ob tem je nadškof poudaril, da morajo delovati na različnih ravneh, kar pomeni, da je od časa do časa potrebno govoriti s statistiko v roki, drugič je potrebno v razpravo stopiti z razumskimi argumenti, spet drugič pa je potrebno ponovno pokazati na vlogo vere v javni sferi.

Za konec je predsednik angleške škofovske konference spregovoril še o odnosih katoliške Cerkve v Angliji z anglikansko Cerkvijo, po nedavni odobritvi apostolske konstitucije ‘Anglicanorum Coetibus’. Dejal je, da je bilo na začetku več močnih odzivov, ki so jih mediji še dodatno napihovali, sedaj pa so v fazi ocenjevanja in reflektiranja v molitvi. Za popolno oceno papeževe odločitve je potrebno upoštevati pomembno obvestilo o začetku tretje faze pogovorov anglikanske rimskokatoliške mednarodne komisije.

Na fotografiji: nadškof Vincent Nichols