Bogoslužje je potekalo pod geslom »Ena vera, ena skupnost, eno v Kristusu« in je prvič na organiziran način združilo številne filipinske katoličane, ki so se v zadnjih letih priselili na Hrvaško.

FOTO: Ines Grbić/Zadarska nadbiskupija

Topel sprejem filipinskih katoličanov na Hrvaškem

Po besedah brata Floresa je bilo srečanje za tamkajšnjo skupnost poseben trenutek. Na območju Zadrske nadškofije danes živi približno 500 Filipincev, po vsej Hrvaški okoli 16.000, njihovo število pa še narašča. »Veseli smo, da so nas katoličani na Hrvaškem tako toplo sprejeli in nas še naprej sprejemajo. Na Hrvaškem smo zelo dobro sprejeti. V čast nam je biti pred telesom svetega Simona,« je dejal kapucin.

Kot poroča Urad za medije Zadarske nadškofije, je na začetku bogoslužja Flores v skladu z običajem v Simonovem svetišču odgrnil pokrov na skrinji, v kateri hranijo svetnikovo telo, saj se ta ob začetku maše odpre za čaščenje.

FOTO: Ines Grbić/Zadarska nadbiskupija

Vera v maternem jeziku pomaga ohranjati katoliško identiteto

Flores je opozoril, da na Filipinih katoliški veri pripada približno 85 odstotkov prebivalcev, zato je pomembno, da verniki svojo vero tudi dejavno živijo: »Naša naloga je, da ta delež ohranimo in katolištvo živimo ne le po imenu ali zgolj formalno, ampak da smo resnično evangelizirani.« Ob tem je opozoril, da med Filipinci na Hrvaškem živijo tudi pripadniki drugih veroizpovedi in da če ti  »nimajo možnosti obhajati svete maše v svojem jeziku, obstaja nevarnost, da odidejo v drugo vero in izgubijo katoliški plamen ter zakramentalno gorečnost. Zato jim moramo omogočiti, da svojo katoliško vero živijo v maternem jeziku,« je poudaril.

Po njegovih besedah številni Filipinci, ki so se preselili na Hrvaško, še ne razumejo dovolj hrvaškega jezika, da bi lahko dejavno sodelovali pri bogoslužju. »Drugače pa je, ko lahko človek slavi Boga v svojem jeziku in se udeleži maše. Čutim, kaj si moji Filipinci želijo. Ne morem zavrniti ljudi, ki si želijo maše v svojem jeziku. V Rimu svojim bratom, filipinskim duhovnikom, vedno rečem: 'Pojdite na Hrvaško, prosim! In pomagajte Filipincem tam'. Vesel sem, da lahko sodelujem v tem poslanstvu,« je dodal in hkrati vernike spodbudil tudi k molitvi za nove duhovne poklice.

FOTO: Ines Grbić/Zadarska nadbiskupija

Pripravljenost poslati filipinske duhovnike tudi na Hrvaško

Pred prihodom v Zadar je Flores študiral v Rimu, kjer je letos julija zaključil podiplomski študij iz teologije. Pred prihodom se je pogovarjal z rektorjem Filipinskega kolegija v Rimu – tam bivajo številni filipinski duhovniki zaradi študija –, ki mu je povedal, da so »pripravljeni poslati filipinske duhovnike na Hrvaško, v Zadar in druge kraje, ki to zahtevajo. Da pridejo vsaj enkrat na mesec darovat mašo za filipinske vernike,« kar je, kot pravi, dobra novica. 

»Filipincem vedno pravim: 'Niste samo migranti. Ste tudi misijonarji.' Papež Frančišek je vedno govoril in nas spodbujal: 'Filipinci, kjerkoli že ste, nosite s seboj svojo filipinsko katoliško identiteto.' Hrvaška je katoliška država in lahko si med seboj delimo skupne katoliške vrednote,« je še dodal Flores. Filipinskim vernikom na Hrvaškem je trenutno na voljo le en filipinski duhovnik, ki deluje v Zagrebu. 

FOTO: Ines Grbić/Zadarska nadbiskupija

Na Hrvaško zaradi boljšega življenja

Flores je pojasnil tudi širše ozadje izseljevanja Filipincev: »Filipinci so začeli zapuščati Filipine zaradi ekonomskih razlogov med Marshallovim načrtom. Od štiridesetih let prejšnjega stoletja številni Filipinci živijo v diaspori, v zadnjem desetletju pa prihajajo tudi na Hrvaško. Prihajamo iz držav tretjega sveta. Filipinci iščejo kraje, kjer lahko delajo in zaslužijo, da bi svojim družinam zagotovili materialno eksistenco.«

FOTO: Ines Grbić/Zadarska nadbiskupija

Obisk v Zadru ga je razveselil tudi zato, ker je izvedel, da je v tem mestu deloval sv. Leopold Bogdan Mandić, kapucin kakor on sam. Pozna pa tudi pobožnost Filipincev do blaženega Ivana Merza.

Po koncu bogoslužja so verniki počastili relikvijo sv. Simona, filipinski pevski zbor pa je s petjem spremljal slovesnost. Nekateri pevci so prišli tudi iz Zagreba. Med udeleženci so bili tudi mešani hrvaško-filipinski zakonski pari z otroki, ki živijo na območju Ravnih kotarjev.

FOTO: Ines Grbić/Zadarska nadbiskupija