Po besedah visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino Valentina Inzka je pri spravi med etničnimi skupinami v Bosni in Hercegovini dosežen že viden napredek. Na novinarski konferenci, ki so jo minuli torek sklicali na Dunaju ob petnajsti obletnici podpisa daytonskih mirovnih sporazumov, je Inzko poudaril, da od oktobrskih volitev dalje v deželi vlada 'nova politična kakovost' in tudi na celotnem ozemlju je politično ozračje zaradi pripravljenosti za spravo s strani državnih voditeljev na Hrvaškem in v Srbiji ugodnejše kot kdajkoli v zadnjih petnajstih letih. Priložnost za številne potrebne reforme je po besedah visokega predstavnika potrebno izkoristiti, vseeno pa je na območju še vedno potrebna mednarodna navzočnost.

Bosna ima neverjeten potencial in se lahko kot 'multietnična in multireligiozna dežela v prihodnosti razvije bolj harmonično kot zahodno evropske države, v katerih prihaja do jezikovnih sporov', meni visoki predstavnik Združenih narodov, saj na tem območju ljudje govorijo en jezik. Poleg tega je Inzko izpostavil tudi velike možnosti na področju turizma, ki jih ponuja Bosna in Hercegovina. Po njegovih besedah romarsko središče Medjugorje že danes velja za enega največjih katoliških romarskih ciljev. Od leta 1982 dalje je Medjugorje obiskalo že okoli osemindvajset milijonov ljudi.

V luči novih začetkov je Valentin Inzko posebej pohvalil člana bosanskega predsedništva Bakirja Izetbegovića, sina preminulega nekdanjega predsednika države Alije Izetbegovića, ki se je javno opravičil za vojne zločine bosanske vojske, poleg tega pa je v nasprotju s svojim predhodnikom Harisom Silajdžićem že obiskal Banja Luko in bosanskim Srbom ponudil roko v spravo. Dokončno oblikovanje nove vlade za celotno državo diplomat pričakuje do februarja oz. marca prihodnje leto.

Inzko je med novinarsko konferenco spomnil na 'veliko veselje', ko je bil leta 1995 s pomočjo mednarodne skupnosti podpisan daytonski mirovni sporazum, ki ni le zaključil triinpolletne vojne v Bosni in Hercegovini, pač pa je tudi določil državne meje.

Bosna in Hercegovina lahko polnopravna članica Evropske zveze postane le kot celota, je poudaril visoki predstavnik. Z delitvijo dežele, o kateri prek referendumov vedno znova polemizirajo v srbskem delu države, mednarodna skupnost ne bi nikoli sprejela.

Od leta 1995 so v Bosni in Hercegovini uredili že številne stvari, kljub temu pa je po Inzkovih besedah težko, 'če hišo gradijo trije arhitekti', ob čemer je imel diplomat v mislih tri etnične skupine v državi, muslimane, Srbe in Hrvate. Deželo je potrebno pripraviti do tega, da bo znala svoje težave reševati sama, za to pa bo potrebnih še nekaj manjših sprememb v ustavi in vzpostavitev določenih ustanov, kot sta denimo vrhovno in ustavno sodišče.

Konec novembra naj bi se sestal nadzorni svet za uveljavljanje mirovnega sporazuma, vendar Inzko še ne pričakuje zaprtja svojega urada. Do tega bi lahko prišlo prihodnje leto, če bodo v Bosni in Hercegovini sprejeli potrebne državne reforme.