Ameriška veleposlanica pri ZN Linda Thomas Greenfield je po poročanju STA pozvala Rusijo, naj spoštuje časovno zavezujoče humanitarne koridorje na dogovorjenih lokacijah. Zavzela se je za vzpostavitev sistema, ki bo pomagal pri premikanju humanitarnih konvojev s hrano, zdravili in drugimi potrebščinami.

Rusi so sicer odprli proste poti za ukrajinske begunce, ki vodijo do Rusije in Belorusije. Francoski veleposlanik pri ZN Nicolas de Riviere je ob tem dejal: »Ne poznam veliko Ukrajincev, ki bi si želeli zatočišča v Rusiji. To je hinavščina.«

Humanitarna katastrofa globalnih razsežnosti

Po besedah ukrajinskega veleposlanika pri ZN Sergija Kislice je ruska invazija Ukrajino pahnila na rob humanitarne katastrofe globalnih razsežnosti. Rusko stran je obtožil, da so blokirali številne poskuse evakuacije civilistov in jo pozval, da neha kršiti prekinitve ognja.

Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija pa je obtožil Ukrajino, da ljudem ne dovoli oditi in zavrnil očitke, da bi Rusija napadala civilna območja. Ob koncu zasedanja Varnostnega sveta o Ukrajini je dejal, da bo Rusija danes prekinila sovražnosti in odprla humanitarne koridorje za evakuacijo civilnega prebivalstva mest Kijev, Černigov Sumi in Mariupol.

Predlog za srečanje Putina in Zelenskega

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je na ukrajinski televiziji dejal, da bo na četrtkovem srečanju z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom v Turčiji predlagal srečanje med Zelenskim in Putinom. Zelenski je sicer že večkrat predlagal srečanje. Zelenski ga je klical tudi v Kremelj tik pred invazijo, a Putin ni dvignil telefona, spominja STA.

Putin: V Ukrajini le profesionalni vojaki

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes zatrdil, da v vojni v Ukrajini sodelujejo le profesionalni vojaki in ne naborniki ali rezervisti. Pentagon namreč po poročanju tujih agencij trdi, da Rusija za boje v Ukrajini novači Sirce in druge tuje borce. Tuji borci sicer sodelujejo tudi na ukrajinski strani. Po navedbah zunanjega ministra Dmitra Kulebe naj bi jih v državo prišlo okoli 20.000.

Iz Ukrajine že več kot dva milijona ljudi

Od začetka vojne v Ukrajini je iz države zbežalo že več kot dva milijona ljudi, je sporočil visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi. Samo Poljska je sprejela 1,2 milijona ljudi. Na Madžarsko je doslej prišlo več kot 190.000 beguncev, na Slovaško dobrih 140.000, skoraj 100.000 ljudi pa jih je odšlo v Rusijo, poroča STA. Moldavija in Romunija sta do nedelje sprejeli več kot 82.000 beguncev, nekaj več kot 210.000 ljudi pa se je iz Ukrajine odpravilo v druge evropske države.

Hude težave pri zdravstveni oskrbi

Direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Hans Kluge je na današnji novinarski konferenci v Koebenhavnu izpostavil, da je zdravstveni sistem v Ukrajini je od začetka ruske agresije pod hudim pritiskom. Dejal je, da je bilo napadenih najmanj 16 zdravstvenih delavcev, soočajo se tudi s pomanjkanjem zdravil in opreme, tudi kisika, navaja STA. Ukrajina kljub vojni uspeva spremljati širjenje novega koronavirus, zaradi katerega je v preteklem tednu umrlo 731 ljudi. Zaradi pomanjkanja kisika se utegne število žrtev povečati, je dejal na novinarski konferenci v Koebenhavnu.

V Ukrajini ubitih že 470 civilistov, trije v eksploziji mine pri Kijevu

Trije odrasli so umrli, trije otroci pa so bili ranjeni, ko je v bližini Kijeva pod avtomobilom eksplodirala protipehotna mina, je danes sporočila ukrajinska varuhinja človekovih pravic. Po podatkih ZN je doslej v vojni v Ukrajini umrlo že 474 smrti civilistov.

Trije odrasli so umrli na kraju eksplozije, poškodovane otroke pa so odpeljali v bližnje bolnišnice, po navedbah STA pa je to prvi primer smrti civilistov zaradi eksplozije mine med trenutnimi spopadi v Ukrajini.

Ruski vojaki naj bi cesto na območju Černigiv severno od Kijeva prekrili s slamo in smetmi, da bi zakrili mine. Protipehotne mine so sicer dovolj občutljive, da jih lahko sprožijo tudi pešci, čeprav so bile žrtve v trenutku eksplozije v avtomobilu. Uporaba protipehotnih min proti civilistom je po mednarodnem pravu prepovedana po sporazumu iz leta 1997, ki je v veljavo stopil dve leti pozneje. Ukrajina je sporazum podpisala, Rusija in ZDA pa ne.

Ljubljana: podporo Ukrajini na shodu izrazili v Sloveniji živeči Rusi

Na Prešernovem trgu v Ljubljani se je danes popoldne okoli sto ljudi zbralo na protivojnem shodu v podporo Ukrajini, ki so ga organizirali v Sloveniji živeči Rusi: ti nasprotujejo vojaški agresiji svoje domovine in čutijo dolžnost, da pomagajo ustaviti vojno ter podprejo ukrajinski narod.

Udeleženci shoda so po navedbah STA opozorili na »sramoto, ki se dogaja v Ukrajini«, ob tem pa sporočajo, da ta vojna ni v njihovem imenu. Protestniki so zgroženi in odločeni pomagati ljudem, ki jih je napadla njihova država.

Opozorili so še, da številni Rusi doma ne podpirajo vojne, vendar so zelo prestrašeni, še posebej po sprejetju nove zakonodaje, po kateri jim za kritične izjave o vojni grozi do 15 let zapora. Tudi Rusi v tujini so prestrašeni in mnogi se bojijo priti na ulice, ker se bojijo, da jih bo ruska policija našla in se maščevala.

Na današnjem shodu so zbirali tudi pomoč za Ukrajince ter se z minuto tišine spomnili vseh, ki so bili v slabih dveh tednih spopadov ubiti.