Kljub svojim letom – šteje jih 87 – salezijanec Anton Košir z veliko dobre volje, zvestobe in vztrajnosti redno vsaj štirikrat na teden prihaja iz Želimelj na Kurešček ter mašuje za romarje, in to že od leta 1989. Z njim smo se pogovarjali o njegovem doživljanju preobrazbe, ki jo je v teh letih doživelo svetišče – od ruševin do kraja molitve in sprave, ki ga vsak dan obiskujejo verniki.

Leta 1989 ste postali župnik na Igu. Ste takrat že vedeli za Kurešček?

Kurešček sem seveda poznal. Salezijanci iz Želimelj smo hodili gor na sprehod. Takrat pa kakšnih pobožnosti ni bilo. Kip Kraljice miru je bil v Želimljah, kar nas je na neki način povezovalo s Kureščkom. Ko sem leta 1989 postal župnik na Igu, sem obiskoval žup-

ljane in spomnim se stare ženice na Visokem, ki me je vprašala: »Kdaj boste pa Marijo na Kurešček pripeljali?« Odgovoril sem ji: »Za to pa ni še nobene možnosti.« Februarja 1990 je k meni prišlo nekaj duhovnikov iz Prenove, med njimi p. Marjan Šef in župnik Simon Fortuna. Vpra...